Obstaja kraj na Zemlji, ki se ga letala za vsako ceno izogibajo, piloti pa se ga bojijo kot hudič križa. Letala namreč zelo redko letijo nad Tibetom, kar vzbuja zanimanje številnih opazovalcev. Seveda nekateri odgovor iščejo v misticizmu ali mitologiji, toda v resnici so razlogi za to precej bolj običajni. Lahko bi rekli, da so najpomembnejši naslednji trije:
1. Velika nadmorska višina Tibetanske planote
Tibetanska planota leži na povprečni nadmorski višini 5000 metrov, kar je sicer manj od višine Mount Everesta (8849 metrov) in precej manj od običajne višine letenja letal (od 9000 do 12.000 metrov). Kljub temu pa 5000 metrov višine predstavlja problem v primeru nenadne dekompresije kabine. V takem primeru v letalu močno pade zračni tlak, kar zmanjša dostop do kisika. Piloti se morajo odzvati tako, da se hitro spustijo na varnejšo višino, kjer lahko potniki normalno dihajo – običajno okoli 3000 metrov. Tibetanska planota je zaradi svoje višine nevarna, saj bi letalo težko doseglo primerno varnostno višino, kar povečuje tveganje za nesrečo.
2. Tveganje zamrzovanja goriva
Letala uporabljajo kerozin JET A-1, ki ima točko zmrzovanja pri -47 Celzijevih stopinjah. Med letom na višini od 9000 do 12000 metrov temperatura zraka pogosto pade pod -56,5 stopinj, kar povečuje tveganje za zamrzovanje goriva, še posebej nad hladnimi območji, kot je Tibet. Čeprav so letalski rezervoarji izolirani, da preprečijo zamrzovanje, tveganje nikoli ni povsem odpravljeno. Če bi kerozin zmrznil, bi lahko nastale majhne ledene kroglice, ki bi zamašile dovod goriva v motorje. To bi povzročilo izgubo pogona – scenarij, ki ga noben pilot noče doživeti.
3. Močne turbulence zaradi goratih območij
Let nad goratimi območji, kot je Tibet, prinaša tudi intenzivne turbulence zaradi močnih zračnih tokov v teh regijah. Takšne turbulence ne predstavljajo samo neugodja za potnike, temveč lahko vplivajo tudi na stabilnost letala. Zaradi tega večina letalskih družb raje načrtuje poti mimo teh območij, da bi zagotovile bolj udoben in varen let.
Tibet torej ni območje, ki bi bilo prepovedano za prelete, ampak predstavlja tehnične in varnostne izzive, zaradi katerih letalske družbe raje načrtujejo poti mimo njega. Če želite sami preveriti letalske poti, lahko obiščete platformo, kot je FlightRadar, kjer boste opazili, da je Tibet prava »praznina« na zemljevidu, na katerem lahko opazujemo morje letal.