Kdo bi znal najbolje odgovoriti na vprašanje, koliko je umetna inteligenca že uporabna v vsakdanjem življenju? Bržkone tisti, ki jo najbolje pozna – njeno kolesje, delovanje, sposobnosti. Eden takih je znanstvenik dr. Sašo Džeroski, ki se je z njo srečal že konec osemdesetih let. Danes je zaposlen na Inštitutu Jožefa Stefana, kjer se ukvarja z umetno inteligenco v znanosti. Kako torej nekdo, ki to področje tako dobro pozna, takšno orodje uporablja v svojem življenju?
Povedal je, da jo tudi sam uporablja. »Naj vam omenim nedavno izkušnjo. Veste, kako je z zdravniki – zate imajo kakšnih deset minut. V tem času morajo povedati čim več, čim bolj strnjeno. Še pred obiskom sem si vzel čas in umetno inteligenco vprašal, kakšne so metode zdravljenja bolezni moje mame in kakšen je predvideni vrstni red. Lepo mi je povedala in pojasnila, kar mi je precej pomagalo, prav tako mami, ki sem ji lahko sam pojasnil, kako in kaj.«
Po njegovih izkušnjah so bile informacije prave in korektne. »Ker sem znanstvenik, sem seveda vse preveril. Ampak je laže nekaj preverjati na spletu po tem, ko imaš vsaj nekaj podatkov, kot raziskovanje začeti iz nič.«
Koristna sogovornica na področju medicine
Tako smo že na začetku vstopili na eno najbolj razburljivih področij, kjer nam lahko umetna inteligenca koristi – zdravstveni nasveti. O tem, kako nanjo gledajo na ljubljanski medicinski fakulteti, smo se pogovarjali z izredno profesorico dr. Petro Hudler.
Na fakulteti so že uvedli vaje, kjer jo študenti uporabljajo za reševanje problemskih nalog, na primer pri razlagi biokemijskih procesov prebave maščob. Sprva so bili modeli pogosto nezanesljivi, vendar so ta model izboljšali. »Lani se ni več zmotil,« dodaja.
Povedala je še, da lahko študenti medicine v Ameriki vadijo komunikacijo z »realističnimi« virtualnimi pacienti. Te poganja umetna inteligenca in predstavljajo različne klinične primere. »Pogovarjamo se s 'pacientom', ki ima težave s spominom, in zdaj ga moramo pač lepo spraševati,« opisuje izkušnjo. Sistem študentu po pogovoru ponudi podrobno analizo njegovega nastopa, oceni njegovo empatijo, strokovnost in komunikacijske veščine ter ga opozori na napake in možne izboljšave.
Zanimivo je, da so nekatere študije pokazale, da umetna inteligenca lahko odgovarja na vprašanja pacientov »veliko bolj empatično in veliko bolj natančno«, kot bi to storil zdravnik. To odpira vprašanja o vlogi empatije v digitalni dobi in o tem, kako lahko tehnologija dopolni človeški stik.
V tujem tisku precej piše tudi o uporabnosti umetne inteligence v psihologiji. Za mnenje smo vprašali dr. Roberta Mastena, profesorja psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Pojasnil je, da pri pomoči ljudem ponuja predvsem možnosti svetovanja in celo terapevtske podpore. Primerjalne študije kažejo, da so lahko odgovori teh orodij na jezikovni ravni primerljivi z odgovori človeških svetovalcev, v nekaterih primerih pa so celo ocenjeni kot bolj empatični. Vendar opozarja, da je ta »empatija« le zaznana na podlagi jezikovnih vzorcev in ne zajema celotnega empatičnega cikla, ki vključuje zaznavanje, predelavo in validacijo čustev med človekoma.
Pri tem je izpostavil ključne etične in praktične dileme. Eno osrednjih vprašanj je odgovornost: kdo odgovarja za netočne, površne ali celo škodljive nasvete? »Nekdo mora s svojo besedo, s svojim imenom, svojo integriteto stati za tem. Tega v takem primeru ni,« je poudaril.
Šport in umetna inteligenca
Umetno inteligenco si je bržkone najlaže predstavljati kot nekakšnega modreca, ki ima (skoraj) vse odgovore. Lahko jo vprašamo, kar koli si želimo. Res kar koli. Na nekaterih področjih nam utegne reči, da ne sme biti žaljiva ali da bi odgovor kršil pravila uporabe, toda v večini primerov bomo nekakšen odgovor že dobili. Tudi na področju športa.
Glede uporabnosti v športu smo se pogovarjali z dr. Matejem Supejem s fakultete za šport, ki je omenil, da so umetno inteligenco začeli uporabljati že pred dvajsetimi leti, takrat še v povezavi z videotehnologijo. Deset let kasneje so postali aktualni projekti, s katerimi so lahko z nosljivimi napravami merili gibanje človeškega telesa. Takšne podatke so lahko nadgradili in analizirali s pomočjo umetne inteligence. V športu pridejo takšni podatki prav, ker lahko natančneje izmerijo gibanje športnika, na osnovi tega pa je mogoče podati povratno informacijo, kako denimo izboljšati športno tehniko in taktiko. Danes pa je, kot je povedal dr. Supej, to že tako daleč, da smo stopili v čas pametnih naprav, ki lahko merijo določene dele telesa ali pa vse telo in takoj predlagajo, ali naj denimo tekač prilagodi svoj način teka, naj teče nekoliko počasneje ali naj se ustavi in spočije, preden nadaljuje.
Dober tek!
Od gibanja k prehrani. Recimo, da bi želeli avtentičen recept za špagete carbonara … ali kar koli drugega. Andrej Molk je inštruktor kuhanja v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Njegovo ime je bilo pogosto omenjano pred časom, ko so skupaj s študenti pripravili recept za obrok za astronavte na vesoljski postaji, ki je prišel v ožji izbor. »Umetno inteligenco uporabljam za sestavljanje določenih receptov,« nam je zaupal. »Pomaga mi predvsem pri idejah, moram pa priznati, da ji nisem še nikoli povsem sledil od črke do črke. Okus je le okus.«
Po njegovih izkušnjah je umetna inteligenca uporabna tudi pri tem, da nam pove, kako se določeno živilo obnaša pri kuhanju. »Ponudi mi lahko veliko hitrejši odgovor, kot če se raziskovanja lotim sam. Prav tako lahko izvem kaj koristnega o prehranskih značilnostih,« je še dodal in omenil, da jo lahko kuharji z dobrimi rezultati uporabljajo tudi pri oblikovanju krožnika, kar pomeni, kako je kakšna jed servirana.
Koristna bergla za šolarje …
Z umetno inteligenco si je izdatno mogoče pomagati tudi v šoli ali službi. Dr. Sašo Džeroski: »Naj vam omenim izkušnjo svojega sina, študenta. Od profesorja so dobili nalogo, vendar so bila navodila zelo skopa. Odločili smo se, da za nasvet vprašamo umetno inteligenco, ki je hitro ponudila odgovor, kaj lahko sin naredi in kakšne materiale za to potrebuje. Ustvarila je celo sliko, kako naj bi končni izdelek deloval. Seveda je glavnino dela sin opravil sam, kaj spremenil, dodal, toda izvirna ideja, ki jo je ponudila umetna inteligenca, je bila zelo koristna.«
V tem smislu govorimo o orodju, ki nam lahko pomaga pri mnogih vsakdanjih opravilih: pomaga napisati pismo, pripoveduje kakšno zgodbo, napiše tudi pesem, čeprav ne gre pričakovati posebej dobre rime. Prav tako jo lahko prosimo za analizo besedila, prevod, popravilo napak ali marsikaj drugega. V nekaterih opravilih je uspešnejša, v drugih manj.
... malo manj pa za glasbenike
Če govorimo o različnih področjih uporabe, poglejmo še na področje glasbe. Pogovarjali smo se z Mitjo Torijem, članom skupine Orlek, kar ni bilo naključje. Ta skupina je bila prva (če že ne prva, pa vsaj med prvimi), ki si je pri nas s temi orodji pomagala izdelati videospot. Razlog? »Ker smo imeli zelo nizek proračun.«
Gre za videospot za pesem Moja boginja. Glasba je njihova, medtem ko so slike, ki se predvajajo v spotu, izdelane s pomočjo umetne inteligence in z dodatno obdelavo človeške roke. »Ko smo umetni inteligenci povedali, kakšen ženski model smo želeli, ga je sicer narisal, toda če smo hoteli, da je v mini krilu, je takoj nastala nekakšna prostitutka, česar si nismo želeli.«
Kaj pa ustvarjanje same glasbe, besedil? Kolikor smo se med pripravo prispevka pogovarjali z glasbeniki, tega (še) ne počnejo. Nemara zato, ker je pri tem res še precej okorna. Tudi glede skladanja melodij je tako. Obstajajo spletna in tudi brezplačna orodja, ki lahko ustvarijo pesem, kakršno si želimo, vendar je ta velikokrat bolj kot ne neuporabna.
Smo pa izvedeli, da umetno inteligenco že s pridom uporabljajo na nekaterih komercialnih radijskih postajah, in sicer za sintezo govora. To pomeni, da besedilo prebere, pove umetna inteligenca z glasom in tonom, ki ji ju določi človek. Na tem področju je tehnologija torej že zelo daleč, tako da je težko ločevati med strojem in človekom. In bržkone bo kmalu tako tudi marsikje drugod.
