Planet, poimenovan GJ 251 c, je od Zemlje oddaljen samo 18,2 svetlobnega leta in velja za enega najobetavnejših kandidatov za iskanje tekoče vode in življenja.
Mednarodna skupina astronomov je namreč pod vodstvom Univerze Penn State objavila odkritje, ki bi lahko predstavljalo pomemben mejnik v našem iskanju zunajzemeljskega življenja. V relativno neposredni kozmični soseščini, samo 18,2 svetlobnega leta stran, v ozvezdju Dvojčkov, so identificirali nov planet.
Katalogiziran je kot GJ 251 c, po mnenju raziskovalcev pa predstavlja »našo najboljšo priložnost za iskanje življenja izven Zemlje«, saj kroži v naseljivem območju svoje zvezde.
Gre za skalnat svet, katerega masa je ocenjena na približno štirikratno maso našega planeta. Je v orbiti, kjer temperature niso ne previsoke ne prenizke, kar omogoča ključni pogoj za življenje, kot ga poznamo, torej obstoj tekoče vode na površju. To območje, ki ga znanstveniki imenujejo tudi »območje Zlatolaske«, je v vesolju redko in zato izjemno dragoceno za astrobiologe.
54 zemeljskih dni
GJ 251 c obkroži svojo matično zvezdo, GJ 251, v približno 54 zemeljskih dneh. Zvezda je rdeča pritlikavka, ki je precej manjša in hladnejša od našega Sonca. Njena masa dosega le približno tretjino mase Sonca.
Čeprav planet prejme precej šibkejšo svetlobo, kot je je Zemlja deležna od Sonca, simulacije kažejo, da bi bilo podnebje lahko združljivo z vodo v tekoči obliki. Prav tako nakazujejo, da ima planet verjetno stabilno atmosfero, kar je še en ključen dejavnik za potencialno naseljivost.
Odkritje ni bilo naključno, temveč je rezultat več kot dvajsetletnega potrpežljivega zbiranja podatkov in opazovanj z različnimi teleskopi po svetu.
Prve sledi o sistemu okoli GJ 251 so astronomi zaznali že leta 2020, ko so odkrili notranji planet GJ 251 b. Ta ima zelo tesno orbito, ki traja le 14 dni, in je zato prevroč za življenje.
Vendar je bila za potrditev drugega, bolj oddaljenega in šibkejšega signala potrebna natančnejša analiza. Ekipa pod vodstvom Univerze Penn State je združila podatke iz več vrhunskih observatorijev. Ključno vlogo sta odigrala instrument HPF (Habitable-Zone Planet Finder), nameščen na teleskopu Hobby-Eberly v Teksasu, in spektrometer NEID na nacionalnem observatoriju Kitt Peak v Arizoni.
Ovrženi dvomi
Z integracijo podatkov je znanstvenikom uspelo ločiti šibek gravitacijski signal planeta od šuma, ki ga povzroča sama zvezda. Aktivnosti rdečih pritlikavk, kot so zvezdne pege ali močni izbruhi, lahko namreč pogosto simulirajo prisotnost planeta in vodijo v lažna odkritja. Tokratna metodologija je te dvome uspešno ovrgla.
Od leta 1992, ko sta bila potrjena prva eksoplaneta, so astronomi odkrili že več kot 6000 potrjenih svetov zunaj našega osončja. Ta obsežen katalog vključuje vse od ogromnih plinastih velikanov, ki obkrožijo svojo zvezdo v manj kot enem zemeljskem dnevu, do bizarnih svetov iz kremena ali staljenih kovin.
Toda velika večina teh odkritij ni primernih za življenje. Planet GJ 251 c izstopa prav zato, ker združuje tri ključne lastnosti, ki jih iščejo znanstveniki: je skalnat (in ne plinast), ima zmerno maso in je v naseljivem območju. Zaradi svoje relativne bližine Zemlji predstavlja enega najresnejših in najpomembnejših kandidatov doslej za prihodnje preučevanje atmosfer planetov zunaj osončja.
