Priznam, da sem se zgražal, ko so ljudje nekoč v vrstah čakali pred Applovimi prodajalnami, da bi med prvimi kupili novi iphone. Hkrati priznam, da sem takšno obnašanje na nekem nivoju razumel. Prvi iphoni so bili razburljivi. Praktično vsaka posodobitev je v sebi nosila obljubo nečesa novega. Človek je bil tedaj ponosen potrošnik in globoko zaverovan, da z evri, ki jih je pošiljal v Cupertino, financira bliskoviti razvoj tehnologije, kakršnega človeštvo pred tem še ni občutilo. To je bilo nekoč. Danes kolon ni več. Prodaja se je preselila na splet. Tudi če bi potekala v prodajalnah, pa bi bili ljudje v kolonah veliko manj navdušeni. Bili bi še. Konec koncev gre za iphone, ki se mu je treba vsako leto pokloniti z razkošno daritvijo. Je pa gorečo predanost že začela izpodrivati železna srajca rutine.
Tudi sam sem ob letošnji predstavitvi iphonov večinoma zehal in se občasno hudomušno nasmehnil, da gre za zanimivo posodobitev Googlovih pixlov. Nisem čutil nobene strašne potrebe, da nove jabolčne telefone čim prej dobim v roke. Potem sem v roke dobil iphone air. In srce je zopet zaigralo.
Najtanjši telefon
Z vsega 5,6 milimetra tretje dimenzije je iphone air trenutno največje nasprotje temu, čemur smo nekoč rekli opeka. Je tudi 0,2 milimetra tanjši od Samsungovega galaxy s25 edge. Telefon v dlani sedi izjemno lepo. Ravno prav zaobljeni koti ohišja pripomorejo k temu, da se ne zažirajo v dlan ob daljšem držanju. Tudi sicer pa želiš iphone air držati v dlani, ga obračati in se z njim igrati. Še vedno sem prepričan, da je telefon zgolj preizkus koncepta, preden prihodnje leto Apple na trg pošlje svoj prvi prepogljivi aparat. Je pa posrečen preizkus. Večinoma.
Ko se navdušenje nad izredno vitkostjo telefona nekoliko umiri, na dan pridejo tudi druga čustva. Eno prvih te spreleti, ko si podrobneje ogledaš ploščad hrbtne kamere. S tehničnega vidika je stvar dokaj impresivna. Enotno steklo, ukrivljeno in oblikovano. Žal pa je oblikovano zelo, zelo neokusno. Zaradi kontrasta med matirano strukturo hrbtišča in sijočo površino ploščadi slednja celo izpade kot kakšen poceni okrasek iz pleksi stekla.
Ostri robovi ploščadi so neprijetni na otip in verjetno tudi nevarni za poškodbo hrbtišča ob padcih in udarcih. Da je objektiv dodatno dvignjen s ploščadi, pa je tako in tako povsem zgrešeno. Telefon zato kljub ploščadi še vedno poplesava, ko ga odložimo na mizo. Edini praktični razlog za obstoj ploščadi naj bi bil dodatni prostor za komponente telefona, da so lahko vgradili večjo baterijo.
Ta sicer že tako ni velika. Njena zmogljivost je 3149 miliamperskih ur (mAh), njena avtonomija pa daleč najslabša v primerjavi z drugimi letošnjimi in lanskimi iphoni. Običajni uporabnik bo z njo preživel ves dan. Kdor je zelo veliko na spletu ali pa igra veliko videoiger, pa zna poseči po polnilcu nekaj ur prej kot z običajnimi iphoni. Iphone air je nakit, ne delovni stroj.
Kameri solidni, a nič več kot to
To se kaže tudi pri hrbtni kameri. Ta je zgolj ena z ločljivostjo 48 milijonov pik (MP). Dela sicer dobre fotografije, vsekakor pri vrhu premijskih naprav, ne pa na vrhu. Barve so zlasti v slabši svetlobi manj naravne od lanskih pixlov. Pritoževal pa se ne bi niti nad kakšno podrobnostjo več na fotografijah. Zlasti zato, ker isti objektiv služi še kot »teleobjektiv« s pomočjo digitalne povečave.
Se je pa zelo posrečeno izkazal novi trik prednje kamere. Ta ima kvadratno tipalo, zajem pa obrača glede na potrebe. V praksi to pomeni, da lahko telefon držimo v istem položaju in s klikom na gumb preklapljamo med pokončnim portretom in ležečo fotografijo. Luštno.
Druge specifikacije so solidne. Zaslon OLED ima diagonalo 16,5 centimetra (6,5 palca), ločljivost 2736x1260 oziroma 460 pik na palec (ppi). Vgrajen je procesor a19 pro, naprava pa ima še 12 GB delovnega spomina. Kombinacija deluje pričakovano dobro in gladko. Ob običajni uporabi nisem zaznal niti pretiranega segrevanja. Ob zahtevnih igrah je zgodba malenkost drugačna, a tudi tam ni kakšne katastrofe. Telefon pa je tudi odporen proti vodi in prahu IP68, kar je dovolj za običajne nesreče.
Gre za iphone, ki naredi dovolj na strani funkcionalnosti, da je mogoče upravičiti nakup. Ne bo prinesel kakšne revolucije, kako uporabljamo telefone. Je pa, če odmislimo hrbtno kamero, izjemen v vlogi nakita. To pa Apple zna zaračunati. Zanj želijo 1300 evrov. Ni malo.
