Se še spomnite Pixarjeve risanke Ratatouille? V njej glavni junak, podgana Remy, dokaže svoj izjemen kulinarični talent in si drzne sanjati, da bo postal vrhunski kuhar v vrhunski francoski restavraciji. Skupina raziskovalcev z univerz v Trentu, v Lincolnu, v Londonu in na Dunaju se je odločila podrobneje raziskati, kako prefinjen voh imajo podgane. Izkazati so se morale pri prepoznavanju sort vina. Izsledke študije so objavili v znanstveni publikaciji Animal Cognition.
V študijo, ki je potekala pod vodstvom Elise Frasnelli z Univerze v Trentu, so vključili devet odraslih samcev udomačenih podgan, ki so bili predhodno usposobljeni za kategoriziranje različnih vonjalnih zaznav. Nato so nabavili več vzorcev dveh belih sortnih vin različnih vinarjev, porekel in letnikov, ki so pridelana iz sauvignona ali renskega rizlinga. Gre za zelo razširjeni aromatični sorti, ki imata v teoriji zelo prepoznavne in samosvoje karakteristike. Kadar so te zelo kompleksne, imajo celo največji vinski poznavalci občasno težave pri razlikovanju med njima. Obenem zmoreta biti sorti zelo zaznamovani s svojim poreklom. Sauvignon iz Marlborougha na Novi Zelandiji se denimo bistveno razlikuje od sauvignona iz Sancerrja v Franciji. Značilne razlike je mogoče najti tudi med rizlingi.
Vina prepoznavala s 94-odstotno natančnostjo
Kako dobro zmorejo podgane razločevati vina, četudi niso zmožne uporabljati govora za pomnjenje in kategoriziranje značilnosti posameznih sort? Raziskovalci so vsaki živali dodeli sorto kot nagrajeni dražljaj, medtem ko je druga sorta služila kot nenagrajeni dražljaj. V isti seji je morala žival povonjati več vzorcev vin. Če je podgana prepoznala sorto in nato podala pravilen odgovor (s smrčkom se je morala dotakniti ustreznega stikala), je za nagrado dobila hrano. Če je podala napačnega, je morala počakati na nadaljevanje testiranja. Usposabljanje se je nadaljevalo tako dolgo, dokler podgane niso podale vsaj 80 odstotkov pravilnih odgovorov v treh zaporednih sejah. Cilj je doseglo vseh devet podgan.
Vina, ki so jih že povohale, so nato v povprečju pravilno razlikovale s kar 94-odstotno natančnostjo, kadar so jim dodelili nov vzorec, so sorto pravilno prepoznale v 65 odstotkih primerov, pri čemer je odstotek naraščal s ponavljajočo se izpostavljenostjo. Šest od devetih podgan je zatem učinkovito prepoznalo tudi tisto sorto, za katero v prvi fazi poskusa niso bile nagrajene.
Zmorejo prepoznati tudi poreklo in pridelovalca?
Posebnež v skupini je bil Peanuts. Bil je edina od devetih podgan, ki je končala fazo usposabljanja, nato je med fazo testiranja pokazal nenavaden odzivni vzorec. Peanuts je zmogel razlikovati med rizlingom in sauvignonom, ko pa je bil soočen z novimi vzorci vina, je pogosteje podal nepravilen odgovor. Očitno je začel zaznano vonjavo dojemati kot nagrado. »Peanuts utegne biti večji poznavalec kot druge podgane, saj je cenil elemente vsake vinske sorte kot lastno nagrado, kar je povzročilo nedosledne odzive v poskusu,« študijo komentira prispevek na znanstvenem portalu phys.org.
Ugotovitve študije kažejo, da zmorejo živali pomniti in prepoznati bolj zapletene vohalne zaznave, kot so strokovnjaki domnevali doslej. »Z vidika, kako ljudje razlikujemo in razvrščamo vina, se zdijo naši rezultati morda bolj presenetljivi in jasno podpirajo trditev, da se živali zmorejo naučiti kompleksnih vohalnih konceptov,« pravijo avtorji študije. V prihodnosti želijo razvozlati, ali imajo podobne sposobnosti tudi druge vrste sesalcev, denimo psi in primati. Podganam pa bi naložili zahtevnejše naloge, pri katerih ne bi prepoznavale vina zgolj po sorti, temveč tudi po poreklu, pridelovalcu ali načinu pridelave. Gre za veščino, ki jo obvladajo le največji (človeški) poznavalci vina.
