Grčija je pripravila predlog o prepovedi uporabe družbenih omrežij za "digitalno mladoletne". S tem želijo omejiti uporabo svetovnega spleta med mladimi, ki je po mnenju predlagateljev trenutno prekomeren. V skladu s predlogom bi digitalno mladoletni uporabniki potrebovali soglasje staršev za prijavo na družbena omrežja. Posledično samostojno ne bi mogli dostopati do aplikacij, kot so tiktok, instagram, facebook ali snapchat. O predlogu naj bi digitalni ministri EU razpravljali na srečanju v začetku junija, poroča Politico. Predlog naj bi medtem že imel podporo Francije in Španije.
Podoben ukrep o minimalni starosti 16 let za ustvarjanje računov na družbenih omrežjih je lani sprejela Avstralija. Omejitev bo sicer začela veljati letos. Evropski dokument, ki ga je pridobil portal Politico, predvideva uvedbo "digitalne polnoletnosti" za celotno EU.
Spletna dobrobit je postala prioriteta
Problematika družbenih omrežij je tudi med prioritetami Danske, ki se ravno pripravlja na prevzem predsedovanja Svetu EU. »Zaščita naših otrok na spletu bo ključna prednostna naloga prihajajočega danskega predsedovanja EU,« je dejala danska ministrica za digitalne zadeve Caroline Stage Olsen. Tudi danska premierka Mette Frederiksen je že pred tem izjavila, da podpira prepoved družbenih medijev za mlajše od 15 let.
Za podobne ukrepe si že nekaj časa prizadeva tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. »Ponovno moramo prevzeti nadzor nad življenji naših otrok in najstnikov v Evropi ter uvesti digitalno polnoletnost pri 15 letih, ne prej,« je dejal aprila 2024. Tedaj je tudi skoval izraz "digitalna polnoletnost", pod katero bi otrokom morali prepovedati določena spletna ravnanja. Francija je sicer že leta 2023 sprejela nekatere ukrepe za blokado dostopa do družbenih medijev za otroke, mlajše od 15 let, a ti še niso v celoti zaživeli. Nekatere ukrepe je pripravila tudi Evropska komisija, osredotočeni pa so na obstoječe predpise, kot je Akt o digitalnih storitvah, ki opredeljuje pravila za spletne platforme.
Z novim predlogom bi EU šla še veliko dlje in zahtevala obvezno in zanesljivo preverjanje starosti ter starševski nadzor na napravah. Predlog predvideva tudi zmanjšanje funkcij omrežij, ki vodijo v odvisnost oziroma zadržujejo uporabnike v aplikacijah dlje časa. Sem sodijo samodejno predvajanje vedno novih posnetkov na tiktoku in podobne funkcije za ohranjanje pozornosti uporabnikov.
Dokument predlaga, da se preverjanje starosti izvaja na ravni naprav, čemur bodo podjetja, kot sta Apple in Google, verjetno nasprotovala. Platforme, med njimi predvsem Meta, pa so takšni rešitvi naklonjene, saj breme v tem primeru ne bo na njihovi strani.
Skoraj polovica anketiranih mladih bi raje odraščala brez spleta
Prepoved uporabe družbenih omrežij za mlade ni najbolj radikalna zamisel, ki je trenutno v obtoku. Pojavili so se tudi že predlogi, da bi v EU v celoti prepovedali delovanje družbenih omrežij. To se je nekoč zdel neverjeten predlog, značilen zlasti za totalitarne države, ki ne dovolijo proste komunikacije med državljani. Tega strahu je danes vse manj. Družbena omrežja so danes le redko orodje za komunikacijo med posamezniki, vse večjo vlogo pa igrajo pri nagovarjanju in prepričevanju množic s strani korporacij, politikov in drugih akterjev, ki si lahko privoščijo zakupiti vplivneže in oglasne objave. Prek teh nato širijo svoj vpliv na javno mnenje in ciljni skupini prilagojenimi sporočili.
Ker se je ogromno medosebne komunikacije v zadnjih dveh desetletjih preselilo na družbena omrežja, ljudje na njih danes vztrajajo zlasti iz navade. Vendar tudi v strahu, da bi med poplavo oglasov zgrešili ravno tisto sporočilo znancev ali prijateljev, ki so ga želeli prejeti. Podobno, kot še vedno optimistično odpremo fizične poštne nabiralnike, čeprav tam praviloma najdemo le račune in oglasne letake. Včasih vanje vseeno pade tudi kakšno voščilo ali razglednica.
Ker je razmerje med "voščili" in "oglasnimi letaki" na družbenih omrežjih vse slabše, ni čudno, da njihova priljubljenost močno pada in da je kar polovica anketiranih mladih med 16. in 21. letom starosti v nedavni britanski raziskavi odgovorila, da bi podprli "digitalno policijsko uro". Ta bi omejila uporabo določenih aplikacij ali spletnih strani po 22. uri. Kar 70 odstotkov jih je odgovorilo, da se po uporabi družbenih omrežij počutijo slabše. Nezanemarljivih 46 odstotkov pa jih je odgovorilo, da bi bili raje mladi v svetu brez spleta.
