V svetu visokotehnološkega vohunjenja in geopolitičnega šaha v nizki zemeljski orbiti običajno velja pravilo: tisti, ki vedo, ne govorijo, in tisti, ki govorijo, ne vedo. Toda včasih je potreben samo radoveden posameznik s pravo opremo na svojem dvorišču, da prebije tančico tajnosti, ki jo skrbno varujeta ameriška vlada in najmočnejše zasebno vesoljsko podjetje na svetu.
Scott Tilley, amaterski astronom in lovec na satelite, ki si je ime ustvaril z odkritjem davno izgubljenega Nasinega satelita, ni iskal mednarodnega incidenta. Iskal pa je signale. Ko je pred kratkim usmeril svojo anteno v temno prostranstvo, je na zaslonu zagledal spektralno črto tam, kjer bi morala biti tišina. V frekvenčnem pasu med 2025 in 2110 megaherci (MHz), ki je po mednarodnih predpisih rezerviran izključno za komunikacijo od Zemlje k satelitom, je nekdo »kričal« nazaj proti površju.
To ni bila napaka. In tudi ni bil osamljen kratek stik v hladnem vesolju. Bilo je sistematično oddajanje, ki je prihajalo iz več kot 170 različnih virov. Tilley je pravkar naletel na hrbtenico nove ameriške vojaške strategije – Starshield.
Tiha militarizacija Starlinka
Medtem ko svetovna javnost pozna podjetje SpaceX predvsem po njegovi civilni konstelaciji Starlink, ki zagotavlja internetno povezavo od Ukrajine do Amazonije, se v ozadju odvija vzporedna, veliko bolj diskretna zgodba. Starshield je militarizirana, utrjena različica Starlinka, zasnovana posebej za potrebe ameriških vladnih agencij.
Odkritje, da ti sateliti oddajajo signale v pasovih, ki niso namenjeni njim, odpira vpogled v novo realnost vesoljske tekme. Po poročanju The Wall Street Journala je SpaceX z ameriško agencijo, ki upravlja ameriške vohunske satelite, podpisal tajno pogodbo v vrednosti 1,8 milijarde dolarjev. Cilj? Ustvariti sistem v nizki orbiti, ki je odporen proti napadom in zmožen neprekinjenega nadzora katere koli točke na Zemlji.
Dejstvo, da ti sateliti kršijo uveljavljene norme Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU), agencije OZN, ki deluje kot prometni policist za radijski spekter, kaže na določeno mero arogance – ali pa na strateško nujo.
Divji zahod v radijskem spektru
To je enako, kot da bi nekdo vozil v nasprotni smeri po avtocesti, ker je tisti pas prazen, bi lahko poenostavili situacijo. Pas 2025–2110 MHz je namenjen komunikaciji navzgor (uplink). Uporaba tega pasu za pošiljanje podatkov navzdol (downlink) je tehnično tvegana in regulatorno siva cona.
Zakaj bi SpaceX in Pentagon tvegala takšno potezo? Strokovnjaki, kot je Kevin Gifford z Univerze v Koloradu, menijo, da gre za preračunljivo igro skrivalnic. Ker je ta pas namenjen oddajanju z Zemlje, ga tuji obveščevalni uradi redkeje pregledujejo za satelitske signale. Je to oblika digitalne kamuflaže?
Vendar ta strategija »varnosti skozi nejasnost« (security through obscurity) prinaša tveganja. Radioastronom Benjamin Winkel z Inštituta Maxa Plancka opozarja na nevarnost interference. Vesolje je postalo gneča. S tem, ko Starshield zaseda pasove, kjer ga ne bi smelo biti, ogroža občutljive meritve in komunikacijo drugih akterjev.
Elon Musk in nova arhitektura moči
V središču tega vozla stoji Elon Musk. Njegova prevlada v vesolju je brez primere v zgodovini. Leta 2025 je več kot 60 odstotkov vseh aktivnih satelitov v orbiti nosilo logotip SpaceX. Do leta 2050 projekcije kažejo na možnost 100.000 satelitov v nizki orbiti.
To postavlja Washington v nenavaden položaj. Najmočnejša vojska na svetu je za svojo orbitalno infrastrukturo, poveljevanje in nadzor postala odvisna od milijarderja. Imenovanje upokojenega generala Terrencea O'Shaughnessyja na čelo programa Starshield je sicer poskus premostitve prepada med kulturo Silicijeve doline in Pentagonom, toda temeljna dinamika ostaja: država je »outsourcala« ključni del svoje obrambe.
Signali, ki jih je ujel Scott Tilley, so več kot zgolj tehnična anomalija. So opozorilo. Povedo nam, da se pravila igre v vesolju pišejo na novo, sproti in pogosto brez vednosti mednarodne skupnosti. Stara pravila o tem, kdo sme oddajati na kateri frekvenci, se zdijo zastarela v dobi, ko ena sama korporacija lahko izstreli več satelitov v enem mesecu, kot jih je večina držav v celotni zgodovini.
