Vsakdo pozna zlovešče zgodbe o ladjah in letalih, ki so med plovbo oziroma poletom skozi bermudski trikotnik nenadoma izginili z radarjev. Razbitin domnevno potopljenih ladij in strmoglavljenih letal največkrat niso našli, kar je ponudilo rodoviten teren za razrast teorij o nadnaravnih silah, nezemljanih in skrivnostnih energijah na tem območju.
Pionir na področju širjenja skrivnostnosti je bil Krištof Kolumb, ki je med plovbo skozi bermudski trikotnik naletel na nemalo nenavadnih pojavov. V ladijski dnevnik je zapisal, da kompas na tem območju ni deloval pravilno, na nebu pa se je pojavljala nenavadna svetloba. Tudi drugi pomorščaki so na tem območju opazili nenavadno dogajanje, za katero niso našli razlag.Znan avstralski popularizator znanosti Karl Sven Woytek Sas Konkovitch Matthew Kruszelnicki, znan tudi kot dr. Karl, meni, da skrivnostna izginotja v bermudskem trikotniku niso posledica nadnaravnih sil. Kot je pojasnil, gre za območje z izjemno gostim pomorskim in letalskim prometom, kjer so vremenske razmere pogosto nepredvidljive, kar povečuje možnosti za nesreče.
Kruszelnicki ni edini, ki dvomi o nadnaravnih razlagah. Več strokovnjakov opozarja, da je številna izginotja mogoče pojasniti z naravnimi pojavi, kot so veliki nevihtni sistemi, močni morski tokovi in tehnične okvare. Tudi ameriška Nacionalna agencija za oceane in ozračje (NOAA) trdi, da skrivnosti pravzaprav ni. »Ni dokazov, da bi se skrivnostna izginotja v bermudskem trikotniku dogajala pogosteje kot kjer koli drugje na svetu,« je uradno stališča NOAA iz leta 2010.
NOAA meni, da je mogoče večino izginotij razložiti z okoljskimi dejavniki, kot so nenadne spremembe vremena zaradi Zalivskega toka, veliko število otokov v Karibskem morju, ki otežujejo navigacijo, ter dokazi, da lahko bermudski trikotnik povzroči, da magnetni kompas kaže proti geografskemu severu namesto proti magnetnemu, kar povzroča zmedo pri določanju smeri.
Kljub temu se teorije o nadnaravnih silah in nezemljanih še naprej širijo in občasno dobivajo nove upodobitve v popkulturi.