Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je pred dnevi navdušeno sporočila, da je slovenska vloga na razpisu za izgradnjo evropskih superračunalnikov prejela največje število točk. Posledično bo Arnes na območju Dravskih elektrarn v Mariboru zgradil napreden računalniški center v vrednosti 150 milijonov evrov. Od tega bo šlo iz evropskega proračuna 67,5 milijona evrov. Gre vsekakor za velik uspeh, a kaj pravzaprav pomeni? Potencialno zelo veliko. Podobne »tovarne umetne inteligence« bodo zgradili še v Avstriji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji in na Poljskem. Z novimi kapacitetami želi EU odgovoriti na hegemonijo ZDA na področju umetne inteligence.
Končno vizijo Skupnega podjetja za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (EuroHPC) je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen kljubovalno predstavila na vrhu o umetni inteligenci v Parizu 11. februarja letos. Tam je v odgovor na ostre besede in kritike s strani ameriškega podpredsednika JD Vanca, ki je zahteval pokoritev evropske zakonodaje interesom ameriških tehnoloških gigantov, ponudila alternativni pristop k razvoju umetne inteligence na stari celini.
Napovedala je izgradnjo obsežnih evropskih kapacitet za umetno inteligenco. Te kapacitete bodo po eni strani lahko uporabljale evropske raziskovalne ustanove, najela pa jih bodo lahko tudi evropska podjetja. Cilj je, da bi nova infrastruktura odpravila evropsko odvisnost od ameriških tehnoloških velikanov, kot so Microsoft, Google ali Amazon ter njihovih podatkovnih centrov. S tem naj bi evropska podjetja dobila tudi boljše pogoje za izdelavo svojih modelov umetne inteligence in drugih visokotehnoloških rešitev. Prav tako bi z evropsko infrastrukturo ustavili odtekanje evropskih podatkov v ZDA, kjer so pravila za varovanje podatkov bolj ohlapna kot v EU. Del te hrbtenice je sedaj postala tudi Slovenija.
Infrastrukturi mora slediti pravo okolje za zagonska podjetja
Vzpostavitev omrežja novih superračunalnikov je le prvi korak k razvoju resnično konkurenčnega tehnološkega sektorja v EU. V ta namen je evropska komisija 11. februarja zagnala tudi pobudo InvestAI, ki naj bi s pomočjo držav članic in drugih partnerjev zbrala 200 milijard evrov za naložbe v evropski sektor umetne inteligence. Kot zgled je predsednica komisije predstavila CERN, ki je eden večjih in najuspešnejših znanstvenih institutov na svetu.
Komisija bo ustanovila tudi Evropski raziskovalni svet za umetno inteligenco. Z njim želijo združiti vire in preučiti, kako se lahko izkoristi neizkoriščene potenciale podatkov v podporo umetni inteligenci in drugim tehnologijam. Komisija bo letos začela še pobudo »Uporabi umetno inteligenco« za industrijsko uvajanje umetne inteligence v ključnih sektorjih.
Evropa je sicer že v preteklosti uspela ustvariti številna uspešna tehnološka podjetja, a se je pogosto zalomilo zlasti pri evropski vlagateljski kulturi. Velika ameriška podjetja so že dolgo tega postala tako zelo velika, da neposredno vlaganje v interne raziskave in inovacije niso več tako ključnega pomena. Zaradi finančne moči so presedlala na odkupovanje obetavnih zagonskih podjetij. S tem se velikani rešijo konkurence in jo integrirajo vase, preden postane nevarna. Hkrati imajo mladi, ki imajo idejo, na voljo zelo donosne poslovne priložnosti z iskanjem novih rešitev, ki jih večji spregledajo. Zelo pogosto niti ni načrt, da bi zagonsko podjetje bilo dolgoročno uspešno, temveč zgolj pritegniti pozornost in nato svojo obetavno tehnologijo prodati velikanu.
V Evropi že v izhodišču pomanjkanje vlagateljev, ki so pripravljeni finančno podpreti dobre ideje, ko so še v povojih, ter tudi podjetij, ki bi na koncu uspela konkurirati globini denarnic ameriških in tudi azijskih velikanov, ki prav tako stegujejo roke po inovativnih evropskih idejah. Seznam odkupljenih podjetij je kar dolg.
Podjetja, ki niso več evropska
Eden največjih laboratorijev za umetno inteligenco DeepMind je nastal v Veliki Britaniji, a je danes v lasti Googla. Odgovoren je za ključne Googlove preboje na področju umetne inteligence. Pomagal je tudi pri razvoju Googlovega pogovornega bota gemini, ki konkurira chatGPT. Podjetje ARM, ki je razvilo arhitekturo za čipovje mobilnih telefonov in Applovih računalniških procesorjev, je bilo tudi britansko, želela pa ga je kupiti ameriška Nvidia. Trenutno je v lasti japonskega investicijskega podjetja SoftBank. Estonsko-švedski Skype in finski mobilniki Nokia so ugasnili v rokah Microsofta. Britanski Shazam je danes Applov, danski Nuance Communications s storitvami za prepoznavo govora in zdravstvene storitve z umetno inteligenco so tudi prevzeli Microsoftovci, nemški BioNTech pa je razvil prvo cepivo za covid-19 s tehnologijo mRNA, a so morali v partnerstvo z ameriškim Pfizerjem za distribucijo. Norveški brskalnik Opera je prevzel konzorcij kitajskih podjetij, kitajski konzorcij pa je kupil tudi slovenski Outfit7.
Največje tehnološke zvezde, ki so še v evropski lasti, so medtem nizozemski ASML, ki zna edini izdelati naprave za izdelovanje najbolj naprednih čipov, nemški izdelovalec poslovne programske opreme SAP ter švedski Spotify, ki je največji ponudnik pretočne glasbe na svetu. Spotofy je tudi največji evropski tehnološki izdelek, ki je dejansko končni izdelek, naravnan neposredno na potrošniški sektor. Velik del Spotifyjevega uspeha je tudi njihov napredni algoritem oziroma umetna inteligenca, ki zna na podlagi preteklega poslušanja razbrati, katere pesmi izjemno obsežnega kataloga vam znajo biti zanimive.
