Desetletja je neopazen fragment medvedje kosti ležal v arhivskih škatlah, preden je sodobna tehnologija razkrila podrobnosti, ki bi lahko na novo napisale zgodovino človekovega sorodnika. Nedavna analiza kosti, odkrite v poljski jami, namreč kaže na to, da so neandertalci pred več kot 120.000 leti ustvarjali simbole brez praktične vrednosti, kar znanstvenike sili v ponoven razmislek o kognitivnih sposobnostih in morebitnih verskih vzgibih te izumrle vrste.
Kost, del medvedje koželjnice, so našli že v petdesetih letih prejšnjega stoletja v jami Dziadowa Skała na Poljskem, vendar je niso do konca preučili več kot 70 let. Leta 2024 so raziskovalci z Univerze v Vroclavu uporabili napredno 3D-modeliranje in mikroskopijo, da bi preučili površino kosti. Rezultati, objavljeni v reviji Journal of Archaeological Science, so presenetili stroko: na kosti je vidnih 17 vzporednih zarez, ki niso posledica naravnih procesov ali živalskih ugrizov.
Namerno dejanje
Analiza je pokazala, da zareze niso nastale pri mesarjenju ali odstranjevanju kože, kar bi nakazovalo utilitarno rabo. Nasprotno, zareze so urejene, enakomerne in jih je v eni sami seji vrezal desničar z uporabo kamnitega orodja.
Po mnenju raziskovalcev takšna natančnost in ponavljanje gibov izključujeta naključje. Avtor je imel jasen namen in je obvladoval orodje, popravljal poteze in ustvaril koherenten vzorec. Za arheologe to predstavlja tisto, kar v stroki imenujejo simbolno vedenje – sposobnost pripisovanja pomena abstraktnim znakom, kar je ključni pogoj za razvoj jezika, umetnosti in ne nazadnje religije.
Iskanje svetega
Odkritje na Poljskem pa ni osamljen primer. Pridružuje se vse daljšemu seznamu najdb, ki rušijo dolgoletni stereotip o neandertalcih kot primitivnih in surovih bitjih. Vprašanje, ali so neandertalci poznali koncept svetega ali religioznega, ostaja ena najbolj vročih debat v paleoantropologiji.
Znanstveniki pri tem opozarjajo na druge pomembne lokacije. V jami Bruniquel v Franciji so globoko v podzemlju odkrili kroge iz odlomljenih stalagmitov, stare 176.000 let. Te strukture nimajo očitne funkcije bivanja, kar nakazuje na obredno rabo prostora.
Jama Des-Cubierta v Španiji pa je najdišče, kjer so neandertalci skozi generacije zbirali lobanje rogatih živali, kot so turi in nosorogi. Kopičenje trofej nakazuje na obredno vedenje, ki presega zgolj lov za preživetje.
Vendar pa stroka ostaja previdna. Primer jame Šanidar v Iraku, pri čemer so v preteklosti domnevali, da so bili neandertalci pokopani s cvetjem (torej cvetlični pokop), je nedavno doživel preobrat. Nove raziskave kažejo, da so cvetni prah na grobišče verjetno zanesle čebele, ne žalujoči svojci. To služi kot opomin, da je meja med simbolnim dejanjem in naravnim procesom včasih tanka.
Vrnitev teorije o kultu medveda
Poljska najdba ponovno odpira vrata stari teoriji o kultu medveda, ki so jo znanstveniki prvič predlagali v 20. letih prejšnjega stoletja na podlagi zbranih medvedjih lobanj v alpskih jamah. Čeprav je bila teorija v 70. letih večinoma ovržena kot napačna interpretacija naravnih procesov, predmet iz jame Dziadowa Skała ponuja nov, bolj oprijemljiv dokaz. V nasprotju z naključno nametanimi kostmi je tu prisoten nedvoumen človeški poseg.
Kljub temu arheologi opozarjajo, da religija v sociološkem smislu zahteva sistem verovanja, mitologijo in institucijo prenosa znanja. Ker neandertalci niso zapustili pisnih virov, je nemogoče z gotovostjo trditi, da so častili bogove ali verjeli v posmrtno življenje.
Vendar pa kost iz Vroclava dokazuje nekaj temeljnega: potrebo po ustvarjanju nečesa trajnega in simbolnega. Neandertalci so si vzeli čas za ustvarjanje znakov, ki so zanje imeli pomen, viden samo njim. To dejanje, četudi ne nujno religiozno v današnjem pomenu besede, razkriva um, ki je bil sposoben dojemati nevidno. To pa je prvi korak k duhovnosti.
