Naše Sonce vstopa v obdobje povišane aktivnosti, kar potrjujejo številni močni izbruhi v zadnjih dneh. Znanstveniki pozorno spremljajo več aktivnih »pošastnih« regij na površju zvezde, ki so se obrnile proti Zemlji in že sprožile več plazov sevanja ter nabitih delcev v vesolje.
Po napovedih meteorologov, ki spremljajo vesoljsko vreme, nas čaka viharen teden. Agencije, ki spremljajo dogajanje v vesolju, vključno z ameriškim centrom NOAA, analizirajo podatke o več koronalnih izbruhih mase, ki bi lahko v prihodnjih dneh dosegli Zemljino magnetno polje in povzročili geomagnetne nevihte.
Zaporedni erupciji
Aktivnost se je močno povečala v torek, ko sta v dveh aktivnih regijah izbruhnili zaporedni erupciji najvišjega razreda X – najprej X1.8, nato še X1.2. Ker se rentgenski žarki širijo s svetlobno hitrostjo, so Zemljo dosegli v približno osmih minutah.
Posledice so bile takojšnje: na dnevni strani planeta, predvsem nad Tihim oceanom, je prišlo do začasnega obsežnega izpada visokofrekvenčnih radijskih povezav, ki so ključne za letalski promet in radioamaterje.
Sara Housseal, strokovnjakinja za vreme v vesolju, je ob tem na omrežju X zapisala: »Glede na ponavljajoče se izbruhe pričakujem, da bomo v prihodnjih dneh doživeli geomagnetne nevihte.«
Izbruhi so se zgodili natanko na 22. obletnico legendarnega sončevega izbruha 4. novembra 2003, ki je bil tako močan, da je presegel merilne zmožnosti satelitov in še danes velja za enega najsilovitejših zabeleženih dogodkov.
Napovedovanje vplivov na Zemljo je trenutno izjemno zapleteno, saj ne gre samo za en dogodek, temveč za kombinacijo več dejavnikov.
Povečana možnost neviht
Že v ponedeljek so zaznali izbruh srednje kategorije M5. Po izračunih agencije Nasa bo koronalni izbruh mase, ki je ob tem nastal, Zemljo v večini zgrešil. Kljub temu strokovnjak za sončne nevihte Vincent Ledvina pričakuje, da bo prišlo do oplazenja, ko bodo delci tega izbruha medsebojno delovali s hitrim sončnim vetrom, ki prihaja iz drugega vira, tako imenovane koronalne luknje.
Astrofiziki pričakujejo povečano možnost šibkih geomagnetnih neviht (razreda G1) že danes z možnostjo okrepitve v petek.
Situacijo je dodatno zapletel dogodek v sredo opoldne, ko je Sonce izbruhnilo z erupcijo razreda M7.4. Čeprav se je zgodila na severovzhodnem robu Sonca, stran od neposredne črte z Zemljo, so koronagrafi zabeležili tako imenovani polni halo učinek – znamenje, da se oblak delcev širi v vse smeri, tudi proti nam.
Prvi modeli širjenja sredinega izbruha, ki jih je objavila Nasa, kažejo, da bo tudi ta povzročil oplazenje, predvidoma jutri.
Presenetljiv rezultat analize
Strokovnjaki ameriškega centra NOAA so ob tem objavili presenetljiv rezultat analize. Zdi se, da ima izbruh morda močnejšo komponento, usmerjeno proti Zemlji, kot bi pričakovali zgolj na podlagi lokacije izbruha. Ali bo zaradi tega izdano uradno opozorilo za geomagnetno nevihto, bo znano v prihodnjih urah.
Ledvina opozarja na možnost kumulativnega učinka: »Sredino oplazenje je napovedano za 7. november, kar je še dodatno poleg dveh drugih oplazenj in koronalne luknje, ki naj bi postali geoefektivni ob približno istem času.«
Geomagnetne nevihte lahko poleg motenj v radijskih komunikacijah povzročijo tudi težave v delovanju satelitov (GPS, internet) in v skrajnih primerih preobremenitve električnih omrežij na tleh. Za širšo javnost pa prinašajo tudi pozitiven stranski učinek: možnost opazovanja polarnega sija (aurore borealis) dlje proti jugu kot običajno.
