Slovenski vesoljski sektor sestavlja več kot 40 podjetij, razvojni inštituti in tri univerze, smo slišali pred dnevi ob slovesni vključitvi naše države v Evropsko vesoljsko agencijo. Polnopravno članstvo naj bi slovenskim podjetjem in znanstvenikom omogočalo podvige v vesolju in doma.
A vesolje ne zanima samo znanstvenikov. Nočno nebo radi opazujejo tudi ljubiteljski astronomi, nenavadni pojavi na nebu pa pritegnejo tudi mlade in stare, ki o zvezdah ne vedo prav veliko. V prihodnjih mesecih se na nočnem nebu obeta vrsta zanimivih predstav, predvsem tam, kjer jih ne bo preveč kvarilo vse večje svetlobno onesnaževanje.
Severni sij, ki mu pravimo tudi aurora borealis, niti letos ne bo samo privilegij skrajnega severa Evrope. Lani je bil iz naših krajev večkrat lepo viden, prav mogoče je, da bodo rožnate, rdeče in vijoličaste zavese popestrile nočno nebo tudi letos. Sonce bo namreč še vedno v vrhuncu aktivnosti, pravijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko. Med največjo aktivnostjo Sonca postanejo pogostejši tudi pojavi, kot je severni sij, viden dlje od polarnih območij. Močnejša je geomagnetna nevihta, dlje proti ekvatorju je viden. »Žal severnega sija ne moremo z gotovostjo napovedati več kot pol ure prej, za nekaj dni pa znamo predvideti povečano verjetnost zanj,« so pojasnili. Če zasledimo večjo verjetnost močnega severnega sija, le glejmo v severno smer, morda ravno takrat na nebu zaplešejo barve.
Bela pritlikavka krade snov rdeči spremljevalki
Letos nas na nočnem in dnevnem nebu čaka še vrsta zanimivih in nenavadnih dogodkov. Astronomi pričakujejo, da bomo priča redkemu pojavu eksplozije zvezde, ki bo vidna tudi s prostim očesom. Gre za sicer precej temno in nevpadljivo zvezdo z imenom T Severne krone ali T CrB, ki je večino časa ne moremo videti s prostim očesom, na približno vsakih 80 let pa opozori nase. Njena svetlost se močno poveča in tako za nekaj dni postane najsvetlejši objekt v svojem ozvezdju. Študent astrofizike Matevž Vaupotič s fakultete za matematiko in fiziko pojasni: »Med eksplozijo bo objekt nekaj dni svetel kot Severnica. Tega dogodka ne gre zamuditi, saj ga zaradi dolge periode lahko opazujemo le enkrat v življenju.«
Astronomi so dogodek v preteklosti večkrat dokumentirali, nazadnje leta 1946, pred tem pa leta 1866. Na podlagi meritev manjših sprememb sija ponovitev tega izjemnega dogodka pričakujejo kmalu v letu 2025. Pojav imenujejo povratna nova, njegov vzrok pa je pretakanje snovi med dvema zvezdama, ki na majhni razdalji krožita druga okoli druge. Na približno 80 let se pretočene snovi na manjši zvezdi nabere dovolj, da spektakularno eksplodira. Pri tem se sprosti veliko energije v obliki svetlobe, kar opazimo tudi na Zemlji. Kdaj se bo eksplozija zgodila, ni mogoče natančno napovedati zaradi kompleksne narave zvezdnega sistema. Dogodek bo viden s celotne severne poloble, torej tudi iz Slovenije. Majhno ozvezdje Severne krone najdemo na zveznici med zelo svetlima zvezdama Arktur in Vega, pojasnjujejo na omenjeni fakulteti.
Zakaj se zvezdi vsakih osemdeset let tako dramatično spremeni izsev? Astrofizik Jure Japelj, sodelavec Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, je na spletni strani Portal v vesolje zapleteno dogajanje pojasnil, da je T CrB pravzaprav dvojna zvezda. »Rdeča orjakinja in bela pritlikavka krožita druga okoli druge, pri čemer sta dovolj blizu skupaj, da bela pritlikavka svoji spremljevalki počasi, a vztrajno krade snov. Okoli bele pritlikavke nastane tanka in gosta plast atmosfere, večinoma sestavljena iz vodika. Vroča bela pritlikavka atmosfero greje, in ko temperatura doseže dovolj visoko vrednost, se atmosfera vžge. Plin odpihne v medzvezdni prostor in sistem močno zasveti,« je slikovito opisal Japelj.
Štetje zvezdnih utrinkov boljše v bundi kot v kopalkah
Ljubitelji zvezdnih utrinkov bodo na najlepšo nočno predstavo morali počakati vse do sredine decembra. Vrhunec vsakoletnega meteorskega roja Geminidov bo v bližini mlaja v noči s 13. na 14. december, takrat bo v temni noči mogoče našteti približno 120 utrinkov na uro. Najbolj znan, avgustovski roj Perzeidov ali solze sv. Lovrenca, ki prinaša približno 75 zvezdnih utrinkov na uro, bo letos slabše viden, saj ga bo ob vrhuncu v noči z 11. na 12. avgust motila polna luna. »Čeprav so poletni Perzeidi najbolj priljubljen meteorski roj, najlepši prizor priredijo Geminidi. Naj vas zato decembrski mraz ne prestraši, utrinki lahko pričarajo nepozabno predpraznično vzdušje,« spodbuja Jovana Risojević s fakultete za matematiko in fiziko.
Delni sončni mrk in krvava luna
Čeprav sončnih in luninih mrkov v Sloveniji ne vidimo prav pogosto, bomo letos lahko opazovali oba. Delni sončni mrk bo viden 29. marca z začetkom ob 11.37 in vrhuncem ob 12.12. Takrat bo Luna zakrila 15 odstotkov Sončeve ploskve. Mrk bo spektakularnejši v severnih polarnih regijah, konec pa ga bo ob 12.48. Ni odveč opozorilo, da sončnega mrka ne opazujemo brez zaščite oči.
V drugi polovici leta sledi popolni lunin mrk, ki bo viden 7. septembra okoli osme ure zvečer, takoj po sončnem zahodu. Luna bo takrat nizko na vzhodnem obzorju in bo zato izrazito rdeče obarvana. Pojavu pravimo tudi krvava luna. Vrhunec mrka bo ob 19.30. Luna bo vzhajala v zemljini senci in na nebu zasvetila šele ob koncu mrka.
Saturn brez obročev in objemi planetov
Za navdušence opazovanja vesolja, ki imajo daljnogled ali teleskop, astronomi omenjajo opazovanje Saturna. Saturnova os vrtenja se bo v tem letu dvakrat poravnala z ravnino Osončja. To pomeni, da bomo njegove dobro znane obroče opazovali popolnoma od strani. V prihodnjih mesecih se bodo navidezno tanjšali, 23. marca in 23. novembra pa bodo vidni le kot tanka črta. Novembra bo pojav bolje viden, saj bo Saturn visoko na nebu. Za opazovanje zadostuje že manjši teleskop. Saturn se tako poravna le na približno vsakih 13 do 15 let.
Osemnajstega januarja pa se bosta približala Venera in Saturn, približno pol ure po sončnem zahodu v smeri jugozahoda. Svetlejša bela Venera in zlato rumen Saturn bosta lepo vidna s prostim očesom, s teleskopom pa bo seveda mogoče opazovati tudi značilne Saturnove obroče.
Zanimiv »objem« planetov bomo lahko opazovali 12. avgusta, ko bosta zelo blizu skupaj na nebu najsvetlejša planeta Venera in Jupiter. Za njuno konjunkcijo bo treba nastaviti budilko med tretjo in peto uro zjutraj ter se obrniti na severovzhodni del neba, tik nad obzorje. Ljubiteljem vesolja v iskanju čarov nočnega neba ni težko zapustiti tople postelje. Zvezde nas učijo skromnosti in nas navdihujejo, da razmišljamo o svojem mestu v vesolju, pravijo.
