Nevarnost, ki grozi ključnim opraševalcem, so razkrile znanstvene študije Mednarodne zveze za ohranjanje narave (MZON). Znanstveniki so ugotovili, da je med 1928 vrstami čebel v Evropi ogroženih vsaj 172 vrst.
Število metuljev, ki jim v Evropi grozi izumrtje, se je od zadnje študije, izvedene pred 14 leti, povečalo s 37 na 65. Ena vrsta, madeirski veliki belin (Pieris wollastoni), je bila zdaj razglašena za izumrlo.
»Poleg svoje lepote in kulturnega pomena so opraševalci, kot so čebele in metulji, rešilna bilka za naše zdravje, naše prehranske sisteme in naša gospodarstva – vzdržujejo sadje, zelenjavo in semena, ki nas hranijo,« je pojasnila Grethel Aguilar, generalna direktorica MZON. »Najnovejše evropske ocene razkrivajo resne izzive, saj se grožnje metuljem in ključnim prostoživečim vrstam čebel povečujejo.«
Vzroki za hiter nedavni upad so nenehno uničevanje ali poškodovanje habitatov zaradi intenziviranja kmetijstva in opuščanja zemljišč, izsuševanja mokrišč, prekomerne paše živine ter uporabe gnojil in pesticidov. Za glavno grožnjo se je izkazalo tudi globalno segrevanje: 52 odstotkov vseh ogroženih metuljev v Evropi je ogroženih zaradi podnebne krize – kar je približno dvakrat več kot pred desetletjem.
Po besedah dr. Denisa Micheza, vodilnega koordinatorja ocene prostoživečih čebel, je od živalskega opraševanja odvisnih do 90 odstotkov cvetočih rastlin v Evropi. »Žal so populacije prostoživečih čebel v drastičnem upadu in jih ni mogoče enostavno nadomestiti z gojenimi kolonijami,« je dejal. »Če prostoživeče čebele izginejo, so lahko ogrožene tudi številne divje rastline – cvetoči travniki in čudovite vrste orhidej so le nekateri primeri.«
Petnajst vrst čmrljev, ki imajo ključno vlogo pri opraševanju graha, fižola, arašidov in detelje, ter 14 vrst čebel, znanih po opraševanju dreves, kot so vrbe in rdeči javorji, je zdaj uvrščenih med ogrožene. Vrsta Simpanurgus phyllopodus, jamska čebela, edina vrsta tega rodu v Evropi, je zdaj ocenjena kot kritično ogrožena in je najbliže izumrtju v naravi.
Jessika Roswall, evropska komisarka za okolje, vodno odpornost in konkurenčno krožno gospodarstvo, je opisala stanje ohranjanja prostoživečih čebel, metuljev in drugih opraševalcev kot »izjemno resno«.
»Potrebni so nujni in skupni ukrepi za reševanje te grožnje. Evropska komisija je skupaj z državami članicami vzpostavila celovit sistem spremljanja opraševalcev na ravni EU, ki temelji na uredbi EU o obnovi narave in bo pomagal slediti našemu napredku. Zdaj se moramo osredotočiti na izvajanje in sodelovanje z državami članicami, da bi zaščitili naše opraševalce,« je povedala.
