Med podjetji, ki so na MWC z obema rokama zgrabila priložnosti, ki nam jo ponuja umetna inteligenca, je kitajski Honor, ki sicer slovi po izdelavi mobilnikov. V Barceloni so namreč napovedali preoblikovanje v podjetje z ekosistemom naprav z umetno inteligenco. Temu bodo v naslednjih petih letih namenili deset milijard dolarjev. V središču strategije je tako imenovani AI agent. Gre za trenutno zelo popularen izraz med tehnološkimi podjetji, v praksi pa je stvar dokaj preprosta.
AI agent naj bi bil nova oblika uporabniškega vmesnika, ki oponaša vlogo osebnega asistenta. Zaradi zmožnosti komuniciranja med različnimi napravami, kot so telefoni, pametne ure, pametni zdravstveni pripomočki, pametna očala, računalniki, pa tudi z različnimi storitvami naj nam bi pomagali navigirati vsakdanje življenje. Nas opozoriti, kdaj moramo nekaj storiti, in to še preden se tega zavemo. O tem je v Barceloni na široko razpravljal Alex Katouzian, ki je odgovoren za mobilne in nosljive naprave pri Qualcommu. Poslovno pa je ta hip najbolj zanimiva tovrstna storitev za urejanje rezervacij. V Barceloni so kot primer večkrat omenili rezervacijo gostilne za določeno število ljudi, pri čemer agentu naročimo, naj upošteva oddaljenost gostilne, vrsto hrane, ki jo ponuja, morda tudi cene in ocene. Lahko gre tudi za nakup letalskih vozovnic, rezervacijo hotela, termina pri frizerju …
Sliši se super, a obstaja problem. Google je že pred leti predstavil prototip asistenta, ki je poklical v frizerski salon in pri človeku rezerviral termin za striženje. Stvar ni zaživela. Umetna inteligenca ni bila dovolj zanesljiva v interakciji z ljudmi, ljudje pa niso bili navdušeni nad pogovorom z robotom. Danes je jasno, da lahko takšne stvari delujejo zgolj, če se naša aplikacija »pogovarja« z neko drugo aplikacijo. Podobno kot se Amazonova Alexa zna »pogovarjati« z Amazonovo trgovino in od tam naročiti izdelke. Vendar se AI agent ne zna zanesljivo »pogovarjati« z vsako aplikacijo. Po drugi strani potrebuje aplikacijo, ki jo pozna, jo razume in zna uporabljati. V praksi to pomeni, da je za delovanje takšnih AI agentov najprej treba ustvariti dovolj bogat nabor združljivih aplikacij. Da na letališču nato ne ugotovimo, da je umetna inteligenca pomotoma kupila letalske karte za mesto Paris v Teksasu namesto za Pariz v Franciji.
Googlu se lahko smeji
Razvoj takšnih aplikacij utegne imeti tudi velik vpliv na pomembnost določenih podjetij oziroma razvijalcev umetne inteligence. Čeprav javnost, ko gre za pogovorne bote, pozna zlasti chatGPT podjetja OpenAI, se kot vse pomembnejši igralec na tem terenu uveljavlja Google po zaslugi zelo enostavnega trika. O tem triku sem v Barceloni uspel govoriti s Honorjevim direktorjem za razvoj izdelkov Ericom Fangom. Razložil mi je, da proizvajalci androidnih mobilnikov sicer sodelujejo z Googlom pri uvajanju umetne inteligence v telefone in da so nekatere storitve res hibridi tehnologij dveh podjetij, večinoma pa gre za storitve, ki jih je razvil Google. To velja za vse ta hip najbolj priljubljene, kot so čarobna radirka na fotografijah, funkcija ''obkroži za iskanje'', sprotno tolmačenje med telefonskimi pogovori, prepisovanje govorjene besede … Vse to so na androidih Googlove storitve, ki jih Google nudi svojim partnerjem, kot so Honor, Samsung, Xiaomi itd.
Z vidika učinkovitosti to niti ni slabo, tudi ko gre za AI agente. Če bi vsako podjetje razvijalo čisto svojega agenta, bi morali razvijalci aplikacij kot je Uber, Airb'n'b, Booking ... v svojih aplikacijah poskrbeti za združljivost z vsemi temi agenti. Ker je to naporno in stane, se to verjetno na koncu ne bi zgodilo. Če pa morajo aplikacije znati »govoriti« le z Googlovim pogovornim botom gemini, je stvar mnogo enostavnejša. Razvijalci mobilnikov pa nato čez gemini zgolj vržejo nek svoj vmesnik. Podobno kot imajo že zdaj različne preobleke operacijskega sistema android, a je pod vsem tem še vedno Googlov android.
Smo sicer šele na začetku razvoja teh storitev in še nekaj časa bo trajalo, da bodo zares zaživele, a moramo biti pozorni že zdaj. Hotelirji morajo že danes plačevati Bookingu delež ob rezervaciji. Podobno gre delež plačila ob nakupu Amazonu. Grški ekonomist in politik Janis Varoufakis temu »davku« za dostop do trga pravi tehnofevdalizem. AI agenti bi s časom verjetno zahtevali podobno. Le da alternative Googlovemu agentu morda sploh ne bo več. Za rezervacijo nobene storitve.
