Če bi razložili bolj poljudno, kako deluje LithoTag in zakaj je ta preboj tako pomemben?
LithoTag deluje podobno kot QR koda – vsebuje informacije, ki jih računalnik prebere. Obstoječe kode, kot so QR ali drugi markerji, sicer že obstajajo, vendar niso primerne za uporabo na nanoskopskem nivoju. Ko jih poskušamo narediti dovolj majhne, jih računalnik ne more več zaznati. LithoTag pa smo razvili posebej za nano merilo – deluje kot nekakšen koordinatni sistem, ki ga računalnik lahko prebere tudi na izjemno majhnih površinah. Na podlagi teh informacij lahko zaznamo materiale na čipu in iz tega nato oblikujemo elektronski dizajn z visoko natančnostjo.
Prejeli ste nagrado za mlade izumitelje, ki tehnologijo uporabljajo za reševanje globalnih izzivov. Vaša inovacija ima širši družbeni vpliv. Kako gledate na to?
Naša platforma omogoča uporabo novih materialov, ki za delovanje potrebujejo precej manj energije kot tradicionalni silicijevi čipi. S tem lahko bistveno zmanjšamo porabo električne energije – kar je danes še posebej pomembno zaradi umetne inteligence in podatkovnih centrov, ki so veliki porabniki energije. Veliko mi pomeni, da lahko na ta način prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti. Poleg tega ima tehnologija tudi širšo uporabnost – ne le za mikročipe, temveč tudi za različne druge elektronske naprave.
Mnogi mladi znanstveniki ostanejo znotraj raziskovalnih okvirov – vi pa ste vstopili tudi v podjetniške vode.
Imela sem srečo, da so bili moji soustanovitelji hkrati tudi moji prijatelji z univerze. Skupaj smo razvili LithoTag – štirje smo delali na tem projektu, eden izmed njih pa je imel že izkušnje z ustanavljanjem podjetij, saj je pred tem soustanovil dve. Tudi na našem oddelku v Cambridgeu je bilo kar nekaj startupov, ki so izšli iz raziskovalnih skupin, zato nam je bilo to okolje precej domače in dostopno. Poleg tega smo imeli močno podporo univerze pri ustanovitvi podjetja. Sama na začetku študija tega nisem načrtovala, a se je sčasoma pokazalo, da ima naša tehnologija velik potencial za praktične aplikacije – zato se je zgodba povsem naravno razvila v podjetniško smer. Trenutno zbiramo sredstva za širitev. V zadnjih mesecih smo uspešno razvili prototipe, zdaj pa se osredotočamo na financiranje, da lahko podjetje raste naprej.
Kako pomembno je, da mladi inovatorji razumejo pomen patentov, zaščite intelektualne lastnine in sodelovanja z industrijo?
To se mi zdi zelo pomembno. V našem primeru smo imeli veliko podpore in stika z ljudmi z univerze, ki so že šli skozi podoben proces. Pogosto se zgodi, da raziskovalci svoje izume najprej objavijo kot znanstvene članke. A ko je nekaj enkrat javno objavljeno, tega ni več mogoče patentirati. Mladi inovatorji se tega včasih ne zavedajo in tako zamudijo priložnost za zaščito intelektualne lastnine, čeprav bi bila ta smiselna. Zato menim, da je ključno, da se mlade raziskovalce že na univerzi ozavešča o teh možnostih.
Kje vidite svojo tehnologijo čez pet ali deset let?
Upam, da se bo naša tehnologija uporabljala v čim več različnih elektronskih napravah – predvsem pri razvoju novih materialov za napredne čipe in komponente, na primer v kvantnih napravah, senzorjih, diagnostičnih sistemih v zdravstvu in podobno. Naša platforma je zasnovana tako, da omogoča integracijo različnih materialov za zelo raznolike namene, zato verjamem, da ima potencial za zelo širok spekter uporabe.
