Več kot 40 odstotkov prostoživečih sesalcev, s katerimi se trguje za hrano, krzno, raziskave ali uporabo v tradicionalni medicini, prenaša vsaj en patogen, ki povzroča bolezni pri ljudeh, so o raziskavi zapisali v reviji Science. Gre za prvo študijo, v kateri so kategorizirali vlogo svetovne trgovine s prostoživečimi živalmi pri prenosu patogenov.
Mokre tržnice s svežimi pridelki
S trgovanjem s prostoživečimi živalmi so bili v preteklosti povezani večji izbruhi bolezni – denimo pojav virusa HIV, epidemija ebole v zahodni Afriki in nazadnje tudi pandemija covida-19.
Leta 2003 je pošiljka eksotičnih afriških glodalcev v trgovino za male živali v Illinoisu sprožila prvi izbruh ebole v ZDA, gambijske orjaške podgane so okužile prerijske pse, posledično je zaradi tega umrlo sto ljudi. Izbruh nedavne pandemije pa so povezali z veleprodajno tržnico v kitajskem Wuhanu, kjer so bile nagnetene divje živali, med drugim rakunski psi, svizci, cibetke … To dokazuje, da trgovina z divjimi živalmi predstavlja tveganje za zoonozo.
Najpogosteje se pojavljajo v Južni Ameriki, srednji Afriki in jugovzhodni Aziji. Območje z visokim tveganjem so mokre tržnice, na katerih prodajajo sveže pridelke, ponekod tudi divje sesalce in ptice.
»Vedeli smo že, da virusi preskakujejo z živali na ljudi. Ne pa tudi, ali bi bilo to mogoče količinsko opredeliti. Bi bilo mogoče s številkami določiti, koliko virusov se vede tako?« je za priznano revijo pojasnil Arinjay Banerjee, virolog na univerzi Saskatchewan v Saskatoonu v Kanadi.
Do odgovorov po pandemiji
Ogromno podatkov o tem so strokovnjaki prejeli ob zadnji pandemiji izbruha koronavirusa. Jérôme Gippet, ekolog z univerze v Fribourgu v Švici, je s kolegi ugotavljal povezave med trgovino s prostoživečimi živalmi in številom sesalcev, ki gostijo patogene. Po ekologovih navedbah je ravno ta študija prvi globalni dokaz te povezave.
V analizi so upoštevali različne dejavnike, vključujoč evolucijsko zgodovino vrst, kako blizu človeškim skupnostim živijo živali, ali se uživajo kot hrana in ali se uporabljajo v znanstvenih raziskavah, kar bi lahko vplivalo na prenos.
Ugotovili so, da si od 2079 vrst sesalcev, s katerimi se trguje, 41 odstotkov deli enega ali več patogenov z ljudmi. Pri tistih sesalcih, s katerimi se ne trguje, pa zgolj 6,4 odstotka.
Bistvo torej je, da so sesalci, s katerimi se trguje, 1,5-krat bolj verjetno vir človeških bolezni kot pa živali, s katerimi se ne trguje.
