Na Mednarodni vesoljski postaji poteka poskus, ki združuje tisočletno tradicijo varjenja z vrhuncem vesoljske tehnologije. Cilj ni samo pijača, temveč zagotavljanje pogojev za dolgoročno človeško bivanje zunaj Zemlje.
V tišini japonskega raziskovalnega modula Kibō, ki kroži 400 kilometrov nad Zemljo, poteka eden najbolj nenavadnih znanstvenih poskusov zadnjega časa. Ne gre za testiranje novih kovinskih zlitin ali opazovanje oddaljenih galaksij, temveč za nadzorovano fermentacijo riža. Japonska, v sodelovanju tehnološkega velikana Mitsubishi Heavy Industries in priznane hiše sakeja DASSAI, preverja, ali je mogoče v vesolju pridelati sake.
Ta navidezno ekscentrična poteza ni zgolj iskanje publicitete. Je strateški del dolgoročne vizije o trajnostni kolonizaciji Lune. Ko se človeštvo pripravlja na daljša bivanja na Luni in potencialno na Marsu, postaja psihološko blagostanje posadke enako pomembno kot zanesljivost raketnih motorjev.
Asketska prehrana
Zgodovina vesoljske prehrane je sicer res asketska. V časih programa Apollo so astronavti uživali obroke v obliki želatinastih kock ali praškov, rehidriranih z vodo. Čeprav se je prehrana v zadnjih desetletjih izboljšala, ostaja funkcionalna.
Strokovnjaki pa opozarjajo, da je na večmesečnih ali celo večletnih misijah, daleč od doma, moralno stanje posadke ključnega pomena. Tu vstopi hrana kot nosilec kulture in udobja. Užitek ob obroku ni več razkošje, temveč postane strategija za ohranjanje duševnega zdravja.
Japonska agencija JAXA in njeni partnerji zato raziskujejo, kako astronavtom ponuditi več kot zgolj hranila. Ponuditi kozarec sakeja bodočim lunarnim pionirjem pomeni ponuditi jim nevidno vez z Zemljo, občutek normalnosti in del kulturne dediščine.
Trenutni poskus na mednarodni vesoljski postaji je prva faza ambicioznega projekta, ki nosi naslov Dassai moon. Končni cilj je do leta 2050 na površju Lune zgraditi delujočo destilarno sakeja.
Za zdaj se morajo zadovoljiti z manjšim merilom. Inženirji so zasnovali poseben, popolnoma avtomatiziran rezervoar, ki je bil na postajo dostavljen s tovorno ladjo HTV-X. Rezervoar simulira pogoje zmanjšane gravitacije, podobne lunarni, in vsebuje vse ključne sestavine: poseben japonski riž, kvas, vodo in koji (vrsta plemenite plesni oziroma slada, ki škrob pretvarja v sladkor).
Zelo draga steklenička
Postopek varjenja sakeja je znanstveno zahteven. Vključuje tako imenovano vzporedno večkratno fermentacijo, kjer encimi in kvasovke delujejo hkrati v občutljivem ravnovesju. Preverjanje, ali ta kompleksen biološki proces deluje v vesolju, je ključni znanstveni cilj misije.
Eksperiment bo trajal približno dva tedna. Po končani fermentaciji bo celotna vsebina rezervoarja zamrznjena in poslana nazaj na Zemljo v analizo.
Večina fermentirane mešanice bo namenjena podrobnim biološkim raziskavam. Znanstvenike zanima predvsem, kako se mikroorganizmi, ključni za fermentacijo, obnašajo v orbiti, kar bi lahko imelo posledice tudi za druge biotehnološke procese v vesolju, na primer za proizvodnjo zdravil ali recikliranje odpadkov.
Iz poskusa pa bo nastala tudi ena sama, 100-mililitrska steklenička vesoljskega sakeja. Ta ne bo namenjena pokušini, temveč bo prodana na dražbi. Pričakujejo, da bo dosegla ceno 110 milijonov jenov, kar znaša približno 620.000 evrov. Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena financiranju nadaljnjih japonskih vesoljskih raziskav in razvoju lunarne pivovarne.
