Z generiranimi posnetki so vdihnili življenje pogosto suhoparnim zgodovinskim pregledom in ustvarili vizualne izkušnje. Umetna inteligenca se je pri tem izkazala kot zelo koristno orodje, ki lahko močno zmanjša stroške produkcije vsebin in zato to produkcijo demokratizira.
Za podobne posnetke bi nekoč potrebovali velike produkcijske skupine, s številnimi igralci, statisti in ostalimi podpornimi službami. Da ne govorimo o izdelavi scen in snemanja na lokaciji. Alternativa so bili v zadnjih desetletjih računalniško ustvarjeni posnetki, a so stroški takšne produkcije tudi visoki. Potrebni so namreč izvrstni računalniški animatorji.
Umetna inteligenca te stroške odpravi, ni pa čudežni izdelek in ni brez slabosti. Ustvarjanje posnetkov je lahko zelo dolgotrajen postopek. Modelom umetne inteligence se namreč pogosto dogaja, da ne sledijo navodilom do potankosti.
Tudi končni izdelki imajo še vedno dokaj tipičen značaj. Da o nenavadnih animacijah niti ne govorimo. Samo v posnetku zgodovine Pariza najdemo zabaven primer, ko lesena hiša med požarom dobesedno eksplodira, kot bi šlo za parodijo.
Je pa težko oporekati potencialu te tehnologije, ki zna zaradi večje dostopnosti in nižjih stroškov spodbuditi tudi produkcijo vsebin, ki niso tako privlačne za množični trg in zato običajno tudi ne dobijo dovolj pozornosti ustvarjalcev vsebin.
Si predstavljate, katere slovenske epske zgodbe bi se dalo ustvariti s tem orodjem? Od Krsta pri Savici do Pod svobodnim soncem in Bobrov.
Spodaj je kratek video na temo Krsta pri Savici, ki smo ga ustvarili z umetno inteligenco.
