Ob teh izbruhih pred približno 720 milijoni let so se na površju oblikovale ogromne količine sveže kamnine na območju od današnje Aljaske prek severne Kanade do Grenlandije. Podobnih izbruhov je bilo več in tudi v drugih obdobjih, vendar je ta potekal v času izjemno hladnega podnebja. Skupaj s pomanjkanjem rastlin,ki se takrat še niso razvile, so ti izbruhi izpostavili ogromno površino sveže kamnine intenzivnemu preperevanju, piše Guardian.
Kemične reakcije, povezane s preperevanjem, odstranjujejo ogljikov dioksid iz zraka. Z modeliranjem podnebnih vplivov so raziskovalci nakazali, da bi hitra erozija na tako velikem območju lahko iz zraka odstranila dovolj ogljikovega dioksida, da bi Zemljo spremenila v sneženo kepo. Ugotovitve, objavljene v reviji Journal of Geophysical Research: Planets, kažejo tudi, da podobno veliki vulkanski izbruhi v drugih obdobjih Zemljine zgodovine niso povzročili pogojev za sneženo kepo, ker so se potekali, ko je bilo podnebje toplejše ali pa je rastlinska odeja upočasnila stopnjo erozije.
