Naj se posvetimo boljši civilnoglasbeni preteklosti. Debbie Harry, pevka skupine Blondie, je v minulih dneh proslavila 80 let bivanja. »So what« bi nemara rekel bivši slovenski predsednik ali kdo drug z mnenjem, da gre za obskurno, manjšinsko tematiko. A številka osemdeset je za prvakinjo punka in novega vala, za kar Debbie velja, presenetljivo visoka in vredna obravnave.
Osemdeset letos namreč slavijo tudi Eric Clapton, Ritchie Blackmore, Pete Townshend ali John Fogerty, imena, ki predstavljajo temelj tako imenovanega starega rocka. Prav tistega, ki je z nastopom novega vala utrpel udarec, ki ga nekateri izmed njih še zdaj ne morejo pozabiti in odpustiti. Nekaj mlajši, ki jih pooseblja Branimir Johnny Štulić – ki je letnik 1953 – in ki so bili celo prepozni, da bi se usodno uveljavili znotraj hipijevstva, so bili sposobni obrata in so jakne z resicami Buffalo Bill zamenjali z novovalovskimi sakoji ter si ostrigli lase. Starejši so bili prestari za obrat. Vendar pa ne Debbie Harry. Ona se je izvlekla. Še več. Pri enaintridesetih letih je končno postala slavna in postala seksualni simbol novega vala. Marylin Monroe punka, kot se jo je prav tako poimenovalo.
Iz lige ženskih punk ali novovalovskih junakinj velja omeniti vsaj Belindo Carlisle, Nino Hagen, Siouxie Sioux, Poly Styrene, Tino Weymuth, Joan Jett in tudi kompletno postavo zasedbe Runnaways, prav tako Leno Lovich in Patti Smith. Razen od Lovicheve in Smithove je Harryjeva bistveno starejša, predvsem pa edina, ki je premogla fizične atribute, ki jih je osrednja pop in medijska scena prepoznavala kot privlačne. V srednji šoli je bila razglašena za kraljico maturantskega plesa, kar za punk rockerice, vsaj tiste iz prve generacije, ni bilo značilno. Bolj je veljalo, da se plesa niti niso udeležile.
Playboyeva zajčica in Woodstock
Blondie se je rodila 1. julija 1945 v Miamiju na Floridi in sprva dobila ime Angela Trimble, vendar so se je starši odrekli oziroma sta jo pri treh mesecih posvojila zakonca Harry, zgleden par, ki je posedoval trgovino s spominki. Za posvojitev je izvedela pri štirih letih. Mnogo let kasneje, ko je že postala pop zvezda, je preko privatnega detektiva uspela izslediti biološko mamo, menda koncertno pianistko, ki ni privolila v to, da bi se spoznali. »Zanimalo me je predvsem to, kako je videti. Nenazadnje sem že imela svoje življenje, in to ne slabo življenje. Nisem bila nepreskrbljen otrok in tudi moja krušna starša sta za mene skrbela zelo dobro in me opogumljala,« je kasneje povedala.
S posvojitvijo se je iz Miamija preselila v New Yersey, torej bližje New Yorku, mestu, ki je bilo za njeno kariero bistveno. Srednjo šolo, v kateri je veljala za aktivno mladinko in je bila članica dijaškega sveta, je končala leta 1963, torej leto pred tem, ko so ZDA obiskali The Beatles in ko je svet preplavila beatlomanija. »Imela je edinstveno osebnost. Bila je nagnjena k dramatiziranju in zelo je uživala v šokiranju ljudi s svojim vedenjem,« se je je spomnila srednješolska knjižničarka. Po srednji šoli se je vpisala na lokalno univerzo, kjer je tudi dokončala študij umetnosti, nakar se je v drugi polovici šestdesetih preselila v New York, kjer se je preživljala z različnimi posli. Med drugim je bila tajnica v newyorškem uredništvu BBC, prodajalka v nekaj trgovinah oziroma natakarica v newyorškem nočnem klubu Max's Kansas City, ki je bilo zbirališče umetniške srenje. To je bila njena bistvena zaposlitev. Iz okolja Maxa je izšla njena prva glasbena zasedba z imenom The Wind in the Willovs ali Veter v vrbah, ki je izvajala folk glasbo. Producent njihovega edinega albuma je bil Artie Kornfeld, ki je bil kasneje producent festivala Woodstock, na katerem je bila Debbie Harry del občinstva. Kar je prav tako edinstveno. Nemara ga ni punk rockerja, ki bi bil na Woodstocku. Nato je konec šestdesetih začela delati tudi kot Playboyeva zajčica v klubu v New Jerseyju, kasneje v nekem kozmetičnem salonu, poskušala se je tudi kot manekenka in se je bolj ali manj neuspešno prebijala proti vrhu. Znana je njena prostodušna izjava v intervjuju iz leta 1977, ko je z Blondie že imela izdana dva manj uspešna albuma, oziroma iz leta pred tem, ko so z albumom Parallel Lines postali mega zvezde: »Nenehno sem morala spati s fotografi, čeprav me je večina njih fizično odbijala. Če sem želela, da so mi naredili brezplačni porfolijo in da sem dobila kopije fotografij, sem na koncu končala na njihovem kavču. To je bilo za mene nekaj običajnega.«
V avtu s serijskim morilcem
Njen prvi preboj je dejansko predstavljala fotografija iz leta 1974, objavljena v reviji Melody Maker in posneta na koncertu zasedbe The Stilettoes, katere članica je bila in iz katere se je po pridružitvi kitarista ter od tedaj naprej tudi dolgoletnega (do leta 1987) zasebnega partnerja Chrisa Steina razvila zasedba Blondie. Leta 2019 je izdala avtobiografsko knjigo Face it, v kateri je med drugim opisala, kako jo je pred očmi zvezanega Steina sredi sedemdesetih let, ko sta bila oba tudi na heroinu, posilil ropar, ki je odnesel njegove kitare: »In na koncu mi je bilo še najbolj žal za njegove ukradene kitare,« je zapisala. Prav tako, kako je še kot natakarica v Maxu ponoči, ker ni bilo nobenega taksija, na vabilo neznanca sedla v Volkswagnovega hrošča, neznanec pa ni bil nihče drug kot Ted Bundy, nekaj kasneje prijet in obsojen serijski morilec, ki je bil leta 1989 zaradi vsaj tridesetih umorov sodno usmrčen. Ko je dojela, da je naredila napako, je nekako odprla vrata in med vožnjo v ovinku skočila iz avta. Ne preseneča, da je ob vzniku gibanja Mee Too podala precej ločeno mnenje, ko je dejala, da se ji gibanje zdi pozitivno v smislu ozaveščanja moških glede njihovega odnosa in vedenja do žensk, vendar tudi: »Da, zagotovo imam svoje Mee Too izkušnje iz časov, ko sem bila mlajša, a obenem tudi iz časov, ko je bilo to pričakovano in nekako sestavni del načina bivanja. Lahko bi zaradi tega čutila frustracije, a jih ne. Nekako naravno mi je bilo.«
Neverjetne zgodbe, če na kratko povzamemo sporočilnost biografije oziroma življenje Debbie Harry, vsega 160 centimetrov visoke nenaravne blondinke, ki deluje na videz krhko, dejansko pa je skrajno trdoživa punca. Ni ravno vsak sposoben doživeti osemdeset let, sploh ne na način, kot je življenje preživela ona.
