Čeprav smo ga pred televizijskimi kamerami vajeni v bolj komičnem elementu, bo tokrat, kot pravi sam, odvrgel vse maske in se pokazal v bolj ranljivi luči. Njegova balada namreč temelji na težki preizkušnji, ki jo je prebrodil skupaj z ženo, igralko Mojco Fatur, in za katero je prepričan, da se bodo z njo lahko poistovetili mnogi.
Že v preteklosti ste bili tako ali drugače vpleteni v evrovizijsko zgodbo. Štirikrat ste nastopili v vlogi voditelja oddaje Ema, na evrovizijskem finalu pa ste se javili v živo in tistih nekaj sekund s ščepcem humorja izkoristili za razkritje, komu je Slovenija namenila največ točk. Zakaj ste se zdaj odločili še sami iti v tekmo za slovenskega predstavnika?
Ideje o potencialnih evrovizijskih nastopih so v meni cvetele, vse odkar sem vodil Emo 2011. Prihajale so in odhajale. Želja po nastopu na Evroviziji se je vedno znova vračala in nekako poniknila. Tokrat pa je presenetilo še mene, in to, ko sem najmanj pričakoval. A zdaj se mi to zdi edina logična pot. Najlepši način, da zaokrožim svojo ustvarjalno zgodbo.
Pravijo, da ste glavni favorit. Kaj pa glede tega pravite sami?
Tako pravijo, ker sem med tekmovalci še najbolj znano ime. A na koncu so pesmi in nastopi tisti, ki bodo odločili. Ker v ta projekt vlagam ogromno svojega časa, energije in denarja, me zelo zbodejo govorice, da je tako ali tako že vse dogovorjeno. Lahko vam iz prve roke zagotovim, da ni tako. Te govorice mi kvečjemu škodijo. Če se uvrstim v finale in če bodo ljudje mislili, da je že vse dogovorjeno, zakaj bi sploh oddali glas zame, zakaj bi zapravljali svoj denar, pa četudi se jih pesem dotakne.
Kakšni so po vašem mnenju elementi ali sestavine prave evrovizijske uspešnice v času, ko smo se naposlušali že vseh generičnih ritmov, nezahtevnih besedil in divjih učinkov evrovizijskega odra?
Mislim, da pravega recepta ni. Če greš namensko delat »pesem za Evrovizijo«, obstaja velika verjetnost, da se bo ta izgubila v evrovizijskem povprečju. Svoje pesmi nisem napisal za ta namen. Izlil sem svoje občutke, ki so me preplavili, ko je moja draga Mojca prejela diagnozo neozdravljive bolezni in jo na koncu na srečo tudi premagala. Zgodba se je začela leta 2016, mesec dni in pol po tem, ko sem z objavo videa Putin, Putout imel občutek, da sem na poti do vrha sveta. A z Mojco se nama je življenje obrnilo na glavo. Vprašala sva se, koliko časa nama je sploh še ostalo, in začela slediti svojemu srcu, početi to, kar naju navdihuje. Sam sem se bolj usmeril v glasbo in letos izdajam svoj prvi album. Srce albuma je gotovo pesem How much time do we have left. Evrovizija torej nikoli ni bila glavni cilj te pesmi. Mi je pa dalo misliti, da bi mogoče lahko bila, ko sem jo dal poslušat svojim bližnjim. Njihovi odzivi, kurja polt, solze ob poslušanju so se mi zdeli dober kazalnik, kako se lahko pesem ljudi dotakne. In prav taki odzivi so v večini prihajale od ljudi, ki jih ne poznam, potem ko so na RTV objavili cele posnetke tekmovalnih pesmi.
Redkokdaj se zgodi, da avtor napiše pesem, ki pri ljudeh vzbudi taka občutja. Že enkrat v celotni karieri je veliko. Vesel sem, da mi jo je uspelo izliti iz sebe. In mislim, da je zdaj idealna priložnost, da se z iskrenostjo pesem dotakne evropskih src.
Kaj lahko razkrijete o svojem sobotnem nastopu, s čim boste poskušali prepričati slovensko občinstvo?
Z ekipo smo preizkušali različne pristope, a na koncu se je izkazalo, da je pri tovrstnih pesmih še najboljša izbira minimalizem. Conchita, Duncan Laurence, Salvador Sobral to samo potrjujejo. Predvsem bom poskušal ostati zvest pesmi. Da ohrani svoj naboj tudi prek zaslona. Mogoče pa se med nastopom zgodi tudi kaj nepričakovanega.
Je pesem How much time do we have left, s katero se boste predstavili, balada ali ima tudi živahnejši naboj? Kako bi jo opisali?
Gre za balado. V preteklosti si nikoli ne bi mislil, da bi na Evroviziji nastopil z balado, zdaj pa se mi to zdi edina logična pot, ki zaokroži moje ustvarjanje doslej. Po objavi naših pesmi se je pojavilo veliko komentarjev, da so balade na Evroviziji preživete. Evrovizijo gledam vsako leto in vsakič se najmanj ena balada giblje tam okrog vrha. Včasih pa celo zmaga. Tako da nikoli ne veš, kaj je pravi recept. Se mi pa zdi, da imamo ljudje radi močne zgodbe in da smo lahko bližje uspehu, če se ljudi nekaj iskreno dotakne.
V primeru, da nas boste maja zastopali v švicarskem Baslu, kaj bi si želeli odnesti od te priložnosti?
Želim si samo, da ta pesem širi svoje sporočilo o minljivosti, upanju in navdihne ljudi, kakor daleč jo le lahko ponese. Prek Evrovizije in televizijskih zaslonov lahko potuje zelo zelo daleč.
Na lanskem tekmovanju za Pesem Evrovizije se je pokazala izrazita polarizacija med nastopajočimi, kot tudi v samem občinstvu, k čemur sta prispevala svetovno politično vzdušje in genocid v Palestini. Se vam zdi, da je tekmovanje, kakršno je Evrovizija, zares lahko nepolitično, kakor trdijo njeni organizatorji, ali je to samo piarovska floskula?
Zdi se mi, da je Evrovizija že tako politična, ko pa na njej sodelujejo države, ki so v vojni, pa temu nikakor ni mogoče ubežati. Pa čeprav je vsebina njihovih pesmi nekaj drugega.
Ima Slovenija po vašem mnenju realne možnosti, da bi lahko na Evroviziji sploh kadar koli zmagala?
Ja. Od nekdaj verjamem, da je to mogoče. Še več, v meni tli želja, da to dokažem.
Bi se tudi v primeru slovenske zmage preizkusili kot voditelj najbolj gledanega glasbenega šova na svetu?
Ja, seveda. Tudi to je ena od mojih želja.
Že kar nekaj časa je minilo od vaše zadnje parodije. Zanima me, ali se imate namen v prihodnje lotiti še kakšne. Če je odgovor da – kdo bi lahko bila vaša naslednja »žrtev«?
Ne, letos bo moj fokus predvsem na predstavitvi mojega prvega albuma. Na prikazu mojih občutij sveta. Brez mask.
Posneli ste video, v katerem imitirate vse evrovizijske zmagovalce od leta 2000 in ki bo luč sveta ugledal šele po Emi. Če bi lahko v vsej zgodovini Evrovizije imitirali kogar koli, ki je kadar koli nastopil, kdo bi to bil?
Mislim, da sem v tem videu odimitiral vse evrovizijske predstavnike, ki sem si jih kadar koli želel. Že komaj čakam, da pride video po Emi na moj kanal na youtubu. Mislim, da so na Evroviziji dovoljene sanje, če se ponudi pravi paket. In v svoji letošnji ponudbi, po principu našega velikega pesnika iz Strunjana, Evropi dajem smeh in solze.