Harmonikarko Tjašo Božič je širša javnosti spoznala lani jeseni, ko je izdala svojo prvo pesem Moj Bine. Do dandanes je z njo na youtubu nanizala že okoli 1.750.000 ogledov, kar je presenetilo tudi njo. Sledila sta dueta s Firbci (Malo gor) in Poskočnimi (Nočno kopanje), do konca leta pa napoveduje izid nove samostojne skladbe.

Kdo vas je navdušil nad harmoniko?

Sama sem se začela zanimati za ta instrument. Že od mladih nog sem čutila veselje ob tej glasbi in po televiziji spremljala harmonikarje. Ker so doma opazili moje navdušenje, sem najprej za Miklavža dobila plastično harmoniko, ki je hitro razpadla, ker sem toliko igrala nanjo. Ko sem šla v prvi razred, sem dobila prvo pravo harmoniko, takrat sicer še mini, in sem se jo šla tudi učit. Starši so me pri tem ves čas zelo podpirali, čeprav niso glasbeniki.

Kaj je nato pripeljalo do vaše prve pesmi Moj Bine?

Od začetkov do te pesmi je minilo kar precej časa. Harmoniko igram že več kot 17 let, tako da je bilo veliko garanja, nastopanja po garažah, po praznovanjih abrahama in po zabavah v ožjih družbah. Že v osnovni šoli sem ob koncih tedna vse noči igrala. Nikoli mi ni bilo težko, zmeraj sem zelo uživala v tem. Je pa v meni ves čas rasla želja, da bi naredila nekaj posebnega, ne tipične narodnozabavne pesmi, ampak nekaj za mlade, pa malo bolj zabavno. Na tiktoku sem začela objavljati kratke posnetke svojega igranja. To sem počela čisto spontano in po občutku. In nekoč je stopil z mano v stik takrat meni še zelo nepoznani Timi Krhlanko. Povedal mi je, da je videl moje videe in se mu zdijo zelo zabavni ter da bi rad v Slovenijo pripeljal nekaj malo bolj zabavnega, takšen malo turbošlager slog. Meni se je zdela ideja izvrstna, sem bila pa tudi malo skeptična. Nisem ga namreč poznala. Po pogovoru z družino in kolegi pa sem mu predlagala, da bi se sestala, saj je zame zelo pomembna interakcija v živo. In že prvič, ko sva se videla, sem se počutila zelo prijetno v njegovi družbi, res sem čutila iskren interes z njegove strani. Od prvega srečanja do Bineta je sicer kar dolgo trajalo, saj nismo hoteli ničesar delati na silo. Sem si pa želela, da je v skladbi del mene, da omenimo hribe, ker zelo rada hodim v planine, in da bo šlo za zabavno zgodbo, saj to, roko na srce, posod vžge. Alen Klepčar mi je nato napisal besedilo, Domen Kumer in Dado Bevc pa melodijo.

Verjetno niste pričakovali, da bo Bine takšna uspešnica?

Ne. Ko je izšla, sem bila popolnoma brez pričakovanj. Super se mi je zdelo že to, da smo se imeli z ekipo tako krasno, ko smo ustvarjali pesem. Sem pa na dan premiere povabila kolege, da nazdravimo. No, premiera je bila 19. novembra ob 12.12, mi pa smo ostali še do naslednjega dne skoraj do jutra. Zelo smo se zabavali. Potem pa so začeli kapljati odzivi. Pesem smo predstavljali tudi po radijskih postajah. Ljudje so bili zelo zadovoljni. Začeli so me klicati tudi za nastope. Od Bineta naprej se je kar veliko spremenilo. Veliko več je nastopov, bolj sem javno izpostavljena, kar včasih tudi ni dobro.

Ste imeli zaradi prepoznavnosti kakšne negativne izkušnje?

Do zdaj na srečo še ne, razen komentarjev na tiktoku, a tako je povsod. S tem se načeloma poskušam čim manj ukvarjati. Včasih me zadene, ampak bi rekla, da zmeraj manj. Sem pa oseba, ki ima zelo rada svoj mir, tudi zato prosti čas najraje preživljam v naravi, stran od vseh. Tudi v avtu, ko se vozim, imam največkrat radio na tiho pa tudi doma sem rada v tišini. Tudi ko grem na dopust, grem rajši iz Slovenije. Da ne bo pomote, zelo rada se fotografiram ali pokramljam z ljudmi, če to želijo, mi pa tudi zelo prija mir.

Miru ste imeli to leto bolj malo vsaj v glasbenem smislu, saj ste po Binetu izdali še duet s Firbci (Malo gor) in Poskočnimi (Nočno kopanje). Prihaja letos še kakšna pesem?

Do konca leta načrtujemo izid še ene pesmi. Bo pa spet šlo za solo komad. Nekaj v stilu Bineta.

Kakšni so še vaši cilji na glasbenem področju?

Zame je najpomembnejše, da še naprej delam glasbo s takšnim veseljem, užitkom ter predvsem pristnostjo in iskrenostjo, kar ljudje tudi opazijo in začutijo. Rada bi ustvarila čim več takih pesmi, kot je Bine, da bi se tako vtisnile v spomin in da bi bile ljudem tako všeč. Nočem pa ničesar delati na silo. Nikamor se mi ne mudi.

Za kaj pa poleg hribov še radi izkoriščate svoj prosti čas?

Zdaj na jesenski, zimski čas zelo rada preberem kakšno knjigo, trenutno berem knjigo Menih, ki je prodal svojega ferrarija. Poleti tega časa absolutno ni. Zelo rada tudi kuham in jem. Cenim tudi vsako prosto uro, ki si jo lahko vzamem za prijatelje in družino. To mi od vsega največ pomeni.