Sta se dve sporekli o tem, kdaj se začne življenje. Prva je prisegala na teorijo, po kateri se življenje zgodi že ob spočetju. Druga je trdila, da otrok šele takrat, ko se rodi, začne živeti.
Tretja, starejša gospa, ju je nekaj časa poslušala, potem pa razložila: »Vesta, kdaj se v resnici začne življenje? Takrat, ko se otroci odselijo od doma!«
Šala je malce zastarela, kajti v teh časih se naša deca na splošno nima kam preseliti. Drugič pa starša v bistvu čaka še večja preizkušnja: čez čas postaneta dedek in babica. Recimo. Žena stara mama nikakor ni hotela biti, mene tako in tako ni nihče nič vprašal, babica je bila pa že »zasedena«. Torej nono in nona. Ma, oštja, saj so mi Primorci itak kar simpatični.
Alora, otroci so res odšli (se pravi hči), ampak biti stari starš je šele komplicirano. Malo sva bila že iz vaje, pa saj sami veste: vnuke vzgajajo starši, mi moramo pa uživati v posledicah njihovih pedagoških prijemov.
Toda sčasoma se vse uredi in steče po pravilnih tirnicah. Dokler vnučki ne zrastejo in si zaželijo kaj posebnega. Na primer mucko.
Jaaa, kako je to lepo, boste rekli. Prav imate, navsezadnje nama je tudi naša hčerkica, zdaj dokaj stroga mamica, nekoč hudo tečnarila, da bi ji kupili kužka. In smo ga, lepega kosmatega psa. Pa potem še drugega, ko je prvi odlajal v pasja nebesa.
-
Vam povem, da na splošno ni lepšega, kot če se z mladim psom sprehodite po mestu. Opazil sem namreč, da ljudje na zelo nenavaden način reagirajo na pasje mladince. Zlasti mlade in okusno oblečene gospodične dobijo nekakšen poduhovljen izraz na obrazu: »Jejdetana, koko si pa ti luštkan, ja kolk si pa star?«
Tu sem seveda nastopil jaz, kajti naš štirinožni pripravnik ni znal govoriti, čeprav je najbrž vedel odgovor. Rekel sem ženi, da se kar jaz žrtvujem in lahko ves večer držim vrvico, da ne bo nje roka bolela, pa je ponudbo jako vljudno zavrnila.
Sicer pa se ob naših štirinožnih prijateljih lahko marsičesa naučimo. Ljudje takole na splošno ne potrebujejo kakšnih posebnih tečajev ali dresure in jim običajno zadošča le povsem navadna šola, toda v bistvu gre pa za zelo podobne principe. Ponavljanje, ponavljanje – in gre.
Problem pri ljudeh je predvsem v tem, da nekateri strašno radi ponavljajo tudi lumparije, a jih pri tem nihče ne ovira, kaj šele kaznuje. Tega pri živalih ni, kar pomeni, da brez pametnega gospodarja oziroma nadzora pač ne gre, kar se lepo vidi iz priloženega ...
Tudi učenje na napakah je eno od pomembnih načel. Tu je človeštvo včasih celo malo na boljšem, ker obstajajo knjige in članki, kjer je lepo popisano, kako so ga biksali drugi, in se da raznim pastem lepo izogniti.
Drugače pa se včasih zgodi, da se človek celo tako spremeni, da lahko začne še druge učiti. Še celo (zdaj že pokojni) predsednik Drnovšek je nekoč lepo opisal, koliko denarja bodo politične stranke zmetale stran v volilnih kampanjah. Vsa drevesa bodo polepljena s plakati, je rekel doktor Janez, kot bi šlo za izbor miss Slovenije.
Hm, čeprav je tudi on že kdaj prej poviseval po plotovih, da o televizijskih oglasih (ti so najdražji!) niti ne govorimo. V nekem je nastopil celo njegov pes Artur, ki je spregovoril z globokim glasom in vabil volilce, naj glasujejo za njegovega gospodarja. In res so ga ubogali. Dandanes kužki niso več v modi, imajo pa zato gospodarji zveste dvonožne prijatelje. Takšne z mediji ali pa z megafoni.
-
Zdaj pa moram končati. Pozabil sem povedati, da ravnokar z milo soprogo čuvava vnukinjino mucko. So ta mladi rekli, da gredo na smučanje, v apartmaju pa ne dovolijo hišnih ljubljenčkov.
Kdaj se torej nama spet začne življenje? Ko se otroci vrnejo …
