TV Slovenija je v začetku maja predvajala še enega iz zakladnice slovenskih filmov, in sicer digitalizirano različico prvega od treh filmov o Kekcu, ki jih je po scenariju Josipa Vandota, avtorja literarne predloge, režiral Jože Gale in so v minulih desetletjih očarali tako rekoč vse generacije gledalcev. Nad tokratnim predvajanjem filma, ki so ga posneli pred davnimi 75 leti, pa niso bili vsi enako navdušeni.

Varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marici Uršič Zupan je tako pisal gledalec, ki ga je predvajanje filma Kekec razočaralo: »Žal je bila izkušnja precej slabša, kot bi pričakoval pri tako pomembnem in priljubljenem filmu. Najbolj moteča je bila slaba razumljivost govora. Velik del dialogov je bil komaj razumljiv, čeprav se spominjam, da je bil film ob starejših predvajanjih, ko smo ga gledali kot otroci, bistveno jasnejši in razločnejši. Ne gre za to, da bi pričakovali sodoben zvok brez šuma; nasprotno, pri starih filmih je nekaj šuma, pokanja ali drugih sledi časa povsem sprejemljivih. Veliko bolj moteče je, če se pri digitalnem čiščenju izgubi razumljivost govora. Pa tudi pesmi niso zvenele najbolje. Podoben vtis smo imeli tudi pri sliki. Obrazi otrok, zlasti Kekca, Mojce in Tinkare, so delovali nenaravno gladko, skoraj kot voščene lutke ali kipi … Ob tem bi rad izrazil tudi iskreno upanje, da izvirni filmski materiali oziroma kakovostne arhivske kopije niso bili nadomeščeni ali izgubljeni, temveč so še vedno varno shranjeni. Slovenski filmski klasiki so pomemben del naše kulturne dediščine. Bilo bi zelo žalostno, če bi zaradi pretirane digitalne obdelave ostale na voljo samo različice, v katerih je govor slabše razumljiv, slika pa nenaravno zglajena. Po mojem mnenju bi bilo pri prihodnjih obnovah bolje ohraniti nekaj pristnega filmskega šuma, zrna in manjših poškodb kot pa film preveč 'očistiti'.«

kekec, film, prvi / Foto: Wikipedia

Plakat za prvi film o Kekcu / Foto: wikipedia

V uredništvu kulturno-umetniškega programa TV Slovenija so pojasnili, da javni zavod RTV Slovenija ni imel nobenega opravka z digitalizacijo. Pravice za predvajanje so pridobili pri Slovenskem filmskem centru. Ta je prvi film Kekec digitaliziral skupaj s producentom Radom Likonom, ki je v odjavni špici restavriranega filma naveden tudi kot supervizor.

Kakor koli, težko bi oporekali gledalcu, ki sporoča, da so razumljiv govor, naravna slika in avtentičen videz starega filma pomembnejši od popolnoma sterilne digitalne podobe. 

Zadnja sprememba: 2. julija 2026, 15:44 - odziv filmskega centra

Odziv Slovenskega filmskega centra

V uredništvo smo prejeli odziv Slovenskega filmskega centra. Vsebina odziva sledi:

V naslovu prispevka je tendenciozno zapisana množinska oblika »gledalca«, češ veliko jih je bilo ogorčenih nad digitalno restavrirano kultno slovensko klasiko.

Že v prvem stavku pa se izkaže, da je to bil samo en (1) gledalec, ki je o svoji negativni izkušnji pisal varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev na RTV Slovenija po ogledu filma, njegov odziv pa je bil objavljen v mesečnem poročilu za maj Varuha pravic gledalcev in poslušalcev.

Gledalec, zabeležen z inicialkama M. P., se pritožuje nad razumljivostjo govora, za katero meni, da se je izgubila pri digitalnem čiščenju. Opozoriti moramo, da je film nastal pred 75 leti, leta 1951, zvok je bil digitiziran (skeniran) iz optičnega zapisa ogledne pozitiv kopije filma 35mm, slika je bila digitizirana (skenirana) iz arhiviranega negativ filma z dodanimi tehnično slabimi vložki prelivov in špicama (tretje generacije originala). Filmski negativ je bil do leta 2021 hranjen v filmskem arhivu Jugoslovanske Kinoteke v Beogradu.

Povsem brez realne podlage so tudi njegove pripombe na sliko oziroma na obraze otrok, ki naj bi delovali kot voščene lutke! Pri digitalnem restavriranju slike je vedno glavno vodilo in največja skrb restavratorjev, da se ohrani vse lastnosti filmskega pogleda, vključno z zrnom filma. Odstranijo se samo smeti, naredi se stabilizacija slike (tresenje) in usklajeni so kontrasti slike. Kar je tudi rezultat v primeru digitalnega restavriranja filma Kekec. Ročno delo s pomočjo računalniških restavratorskih programov je trajalo več mesecev.

RTV Slovenija pa je v svojem odgovoru narobe poimenovala supervizorja Rada Likona, ki je v procesu dela nastopal kot direktor fotografije in ne kot producent. Rado Likon pa je tudi eden redkih slovenskih direktorjev fotografije in snemalcev, ki je v svojem poklicnem življenju rokoval tako s filmskim trakom kot z digitalnim nosilcem.

Zato tudi v celoti zavračamo novinarkin zaključek, da naj bi film obnovili kot »sterilno digitalno podobo«, saj daje v nič predano in strokovno delo ekipe, ki se je več mesecev ukvarjala z ohranitvijo priljubljenega filma. Da je bilo njihovo delo glede na zahtevnost materialov, ki jih je že tudi načela plesen, dobro opravljeno, so potrdili tudi strokovnjaki s področja filmskega restavriranja.

S spoštovanjem,

Nataša Bučar, direktorica

Priporočamo