Prvega julija je 90. rojstni dan praznovala jugoslovanska televizijska legenda – hrvaški voditelj Oliver Mlakar. Za hrvaški časnik 24sata je pred tem povedal, da ne bo velikega praznovanja, temveč bo ta dan preživel v krogu družine in s svojimi psi ter ob najljubši kremasti torti, ki jo bo spekla žena.
Mlakar, ki je zaznamoval drugo polovico prejšnjega stoletja, je bil eden najbolj priljubljenih jugoslovanskih televizijskih voditeljev, če ne kar najpopularnejši, vodil pa je nekatere najznamenitejše oddaje, ki so nastajale v produkciji zagrebške radiotelevizije, predhodnice hrvaške nacionalke HRT.
Zanimivo je, da se je rodil na Ptuju, nato pa ga je pot zanesla na Hrvaško, najprej v Osijek in potem v Zagreb, kjer je študiral francoščino in italijanščino. Kariero je začel kot radijski napovedovalec, nato pa presedlal na televizijo, kjer je gledalce očaral s svojim glasom, uglajenostjo in profesionalnostjo, ki so mu prinesli tudi številna priznanja. Leta 1990 se je preizkusil kot sovoditelj Evrovizije v Zagrebu.
Velike oddaje velikih mojstrov
Med najbolj znanimi oddajami, ki jih je vodil, je bila kuharska Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov (v izvirniku Male tajne velikih majstora kuhinje), ki smo jo bolj kot po slovenskem prevodu poznali kar po okrajšanem imenu Male tajne, pa tudi po »jedni (oziroma eni) žlici vegete«.
Oddajo z najbolj znanim kuharjem v zdaj že nekdanji Jugoslaviji Stevom Karapandžo, Mlakarjem in njunimi gosti so začeli predvajati leta 1974, na sporedu pa je bila vse do leta 1991. Vsak četrtek ob 19.10 je razveseljevala gospodinje, manj pa njihove otroke, ki so zaradi oddaje pogosto ostali brez risanke. Gledalci, ki se je še spominjajo, se bodo verjetno strinjali, da je z razlogom obveljala za kultno. Čeprav je bila nekakšna reklama za vegeto, ki je obogatila vsako predstavljeno specialiteto in ob kateri je Mlakar na koncu vedno rekel »vrlo ukusno« (zelo okusno), zagotovo pa tudi zaradi legendarne spremljajoče pesmi in njenih stihov Arsena Dedića »Ali nekih stvari ima, što ne govore se svima, što se samo nekom šapnu, ti ih znaš«.
Kvizkoteka se je začela 3. aprila 1980, Mlakar pa se ji je pridružil štiri leta pozneje, ko je zamenjal voditelja Ivana Hetricha. Tudi ta televizijski kviz je predvajala zagrebška televizija, njegov urednik in avtor pa je bil Lazo Goluža, medtem ko so vprašanja iz splošnega znanja sestavljali številni strokovnjaki, med njimi tudi univerzitetni profesorji.
Kviz Kolo sreče, ki ga je leta 1975 prvič predvajala ameriška televizija NBC, nato pa so ga odkupile tudi različne televizijske hiše po svetu, ni dosegel takšnega kultnega statusa kot Kvizkoteka, a so ga vseeno predvajali kar dolgo, od leta 1993 do 2002, znova na hrvaški nacionalki, takrat že HRT.
Oliver Mlakar se je upokojil leta 2003. Kot pravi, ni klasični upokojenec, ki bi samo zasedel pred televizijo. Živi v vasi pri Samoboru z ženo Dunjo, s katero je poročen že 60 let. Imata dve hčerki, Mašo in Ivo, prva je doktorica arheologije in živi v Veliki Britaniji, druga pa podjetnica.
