Med 21. in 25. avgustom bo na ljubljanskem gradu znova odmevalo od smeha. Vrača se namreč festival Panč, in to že 18. leto.
Festival bodo odprli slovenski komiki Tin Vodopivec, drugi oče in dolgoletni soorganizator Panča, Klemen Bučan, Jurij Kaluža, Irene Pahor in Franci Kek. Naslednji dan bodo na ex-Ju večeru nastopili Marija Žagar, Nebojša Čupa Potkrajac, Srdjan Olman, Vlatko Štampar in Tomislav Primorac, dan zatem bo English Shuffle gostil angleško govoreče komike s treh celin, med njimi tudi hollywoodsko in TV-zvezdo Renée Percy. Črni večer bo prinesel Salome, Alena Boriška, Željka Čakarevića - Željudina, Aljaža Poredoša in Uroša Flajsa, Imitatorsko vročico na zaključni večer, ki ga bo povezoval Uroš Kuzman, bosta spletla Aleksander Pozvek in Jure Mastnak, za piko na i pa prihaja še Lado Bizovičar z ansamblom Plagiatorji in izbrano glasbeno komedijo. Program je tudi tokrat stkal ustanovitelj Panča Andrej Težak - Tešky, ki pa bo na odru vnovič »zgolj« v vlogi MC-ja. Zakaj in kako so se festival, tudi humor in obiskovalci spreminjali skozi leta, pa si preberite v nadaljevanju.
Ste si kdaj predstavljali, da boste prisotni na Panču ob njegovi polnoletnosti?
»Na začetku zagotovo ne. Ko sva s Tinom Vodopivcem začela ta projekt, je bil mišljen kot napol prostovoljni dogodek, da bi naredili malo večjo promocijo za standup in bi potem lahko na drugih dogodkih imeli kaj od tega. Potem pa so se stvari precej obrnile in danes je to največji dogodek komedije daleč naokrog. Zdaj je polnoleten in upam, da bo doživel še enkrat toliko.«
Pride kdo zdaj na ljubljanski grad tudi že s svojimi otroki oziroma vnuki?
»Dve mamici sta mi v elektronskem sporočilu napisali, da sta vsa leta prihajali s fantoma, ki sta vmes postala moža, zdaj pa že nekaj časa z njimi prihajajo tudi otroci. Imamo tudi ljudi, ki so nam povedali, da niti enkrat niso manjkali. Po navadi so to pari, ki so začeli hoditi kot študentje, nato pa so vzdrževali to tradicijo. Za večino je to edini standup dogodek v letu in jim je to tako pomembno, da si celo dopust načrtujejo tako, da se do 21. avgusta vrnejo domov. Nekdo pa je začel na festival hoditi kot še zelo majhen otrok. Prvi dve leti še s starši, potem je prihajal s punco, čeprav sta rekla, da nista par, ampak samo prijatelja, nato je bil nekaj časa prostovoljec, zdaj pa je tu spet s punco, a ga nisem vprašal, ali je ista.«
Veste morda tudi za koga, ki se je s kom »spentljal« na Panču?
»Vem za par, oba sta zdaj že dolga leta prostovoljca. Pred nekaj leti pa smo zakrivili tudi porod. No, sicer ni rodila na prireditvi, je pa s partnerjem odšla sredi mojega nastopa. Naslednji dan mi je oče napisal, da se oprošča, ampak da sta morala iti rodit in da je k temu pomagal tudi smeh.«
Že nekaj let ste na odru »zgolj« v vlogi MC-ja. Kako to?
»Ker je to skoraj edina stvar, ki si jo lahko privoščim ob organizaciji, pa tudi zato, ker to, odkar je standup scena v Sloveniji, se pravi že več kot 20 let, počnem največkrat in najraje. V tem sem se tako izpopolnil, da lahko tudi improviziram in več komuniciram s publiko. Da ne bo pomote, še vedno bi zelo rad nastopil na Panču, a narediti 20-minutni nastop na takšnem festivalu, kjer je občinstvo zelo zahtevno, ni mačji kašelj. Mogoče si bom ta izziv zadal za 20-letnico.«
Za koga od letošnjih nastopajočih pa ste najbolj veseli, da pride?
»Zelo sem vesel Lada Bizovičarja. Dolgo sva se pogovarjala o tem. Lado je velik oboževalec festivala od samega začetka. Nikoli ni vprašal za brezplačne vstopnice, vedno je prišel tik pred začetkom, da bi bil čim bolj neopazen. Večkrat mi je tudi pisal, da super delamo. Potem je šel v žare, zdaj pa bo končno na Panču. Vesel sem za vsakogar, ki ni čisto pravi standup komik, kot je denimo Franci Kek, ki ga zelo cenim kot organizatorja Rock Otočca, ga pa seveda vidim tudi kot komika s skritih kamer.«
Koliko pa se je v 18 letih spremenil občutek za humor?
»Zelo. Več si upamo in tako je tudi prav. Ljudje želijo, da smo bolj direktni, radi imajo črni humor, čeprav je ta že presegel vrh, je pa ta večer še vedno zelo zaželen. Na Panču je publika veliko zahtevnejša, kot je bila. Želi si presežek tistega, kar je gledala čez leto, ker imamo zdaj veliko manjših in večjih standupov, ki se dogajajo naokrog, od odprtih mikrofonov, kjer lahko najdemo kakšnega res odličnega komika, do razprodane Hale Tivoli, tako da moramo kot organizatorji zelo paziti, koga, kdaj in kam postaviti, saj ljudje to tudi zelo radi komentirajo.«
Koliko pa se je v standup že zagrizla politična korektnost?
»Zdi se mi, da smo komiki od vseh žanrov umetnosti še vedno lahko najbolj politično nekorektni. Predvsem zato, ker se od nas pričakuje, da nismo samo smešni, ampak da tudi opozarjamo na določene stvari. Je pa meja med opozarjanjem in nekorektnostjo zelo tanka in se spreminja tudi s popularizacijo standup komedije. Na začetku so namreč na standupe hodili največji ljubitelji tega žanra, ki so spremljali tudi tuje komike. Ko se je to začelo popularizirati, pa kdo od povprečnih gledalcev ni bil navajen na to, da je lahko čisto vse smešno. Včasih je treba tudi malo potipati, kakšno je občinstvo, tako da se morajo komiki ukvarjati tudi s tem, Na Panču je to naloga tistega, ki prvi stopi na oder. Sam sicer mislim, da je zelo pomembno, koliko je šala v resnici dobra, in da je od tega odvisno, kako daleč lahko greš čez tudi z nekorektnostjo. Zelo dobre črne šale gredo čez rob, ampak ker so tako zelo dobre, je to pri publiki opravičljivo.«
Kako je pa z umetno inteligenco? Ste jo že preizkusili?
»Ne, nisem, se namreč zelo otepam tega. Najbolj me bremeni, da se je zdaj pojavil kup UI-profilov, tudi na instagramu in tiktoku, kjer so samo generirane šale, ki pa se jim ljudje smejijo in potem od nas pričakujejo veliko več. Tako da zna koga zamikati tudi to, v tujini to že počnejo. Stoodstotno sem prepričan, da nas umetna inteligenca ne bo pojedla, vsaj za življenja komikov, ki so danes dobri, še ne. Vseeno ne more ustvariti pristne, osebne izkušnje, ki je pri standup komediji najpomembnejša. Če si bo kdo malo pomagal in bo s tem hitreje kaj napisal, v redu, sam pa se tega ne bom nikoli lotil, ker se mi to ne zdi prav. Sem vedno zadnji, ki se loti takšnih stvari. Bil sem tudi med zadnjimi, ki smo sneli kak mp3, saj imam raje glasbo na CD-ju ali na vinilki. Prej ali slej bodo ljudje tudi ugotovili, kdo krade, ker to je neke vrste kraja ali pa vsaj nepravilnost v primerjavi s tistimi, ki to delajo tako, kot je treba, in sami. In ko bodo, se bodo obrnili. Tako kot je bilo na začetku, ko smo imeli nekaj komikov tudi pri nas, ki so dobesedno prevedli dobre standupe tujih komikov, ampak tega ljudi niso vedeli, ker je bilo tako malo tega, nam pa ni bilo jasno, kako je lahko nekdo čez noč postal tako dober, če prej ni bil. Potem pa je prišla druga faza, ko so ti komiki ugotovili, da ne smejo krasti od najboljših, ki jih vsi poznajo, in so našli bolj neznane ter od tam pobirali. Ampak prej ali slej občinstvo to ugotovi in ti komiki danes ne delajo več. Mislim, da bo tako tudi z umetno inteligenco.«
Veliko nasmehov ste narisali tudi s svojo dobrodelnostjo. Nameravate v kratkem storiti še kaj dobrega na tem področju?
»Svoj projekt standup maratonca sem dal na kratko pavzo. Naredili smo šest zelo dobrih projektov. Za moje pojme smo zbrali kar v redu denar in ga razdelili otrokom, ki so ga potrebovali. Potem sem imel tudi sam finančne težave, po drugi strani pa nisem bil dovolj fizično in psihično močen. Tukaj moraš biti namreč zelo močen, predvsem psihično, da bi lahko tak projekt izpeljal. Pa ne mislim toliko na to, da pretečeš 48 ur v kosu, ampak bolj na to, da po tem, ko ta denar nekomu daš, pridejo do tebe zgodbe, ki so res hude, da se tu ne zlomiš. Tako da sem si moral vzeti malo premora, se bom pa zagotovo lotil še česa. V mislih imam zelo resne projekte, take, ki bi šli tudi čez meje naše države, predvsem v smislu prepoznavnosti projekta – vsaj po vsej Evropi, če ne še kje drugje.«