Ne samo da gre za dekle iz Ljubljane, natančneje iz Trnovega, ki je postala južnoslovanska velezvezdnica in bila lani v Srbiji proglašena za žensko leta, v Turčiji pa za najboljšo izvajalko Balkana. Je tudi nesporna rekorderka po številu predvajanj na pretočnih platformah. Na prvem in drugem mestu te vse pomembnejše, če že ne najpomembnejše lestvice sta njena albuma, šele na tretjem je Severina s svojim. V minulih dneh je izdala nov album Sen i dah in decembra napoveduje koncert v Stožicah.
Sedem let je minilo od izida skladbe Sladjana. Kako se vam je odtlej spremenilo življenje bodisi v Ljubljani bodisi v Beogradu?
Ljudje niti ne pričakujejo, da me bodo videli v Ljubljani, in niti ne ugotovijo, da sem jaz. Kar je lepo. Nimam težav s tem.
Lahko rečemo, da so vaše občinstvo predvsem mlajša dekleta?
Ne samo one. Tudi starejše gospe in moški. Lahko rečem, da imam občinstvo od šestih do šestdesetih ali sedemdesetih let, so pa ženske v večini.
Kar vendarle pomeni, da so vaša sporočila ženskam posebno blizu. Bi lahko rekli, da so tudi feministična?
Ne, niso. Če ciljamo na skladbe, kot je Gade ...
... recimo v Femme Fatale pravite: »To med nama je izmenjava biznisa, preseganje limitov, rezultat je kriminal.« To je za pop besedilo presežno povedno. Je to vaše besedilo?
Ne, to je besedilo Benjamina Krnetiča, samo zadnji »gibberish« del, ko niti ne gre za besede, je moj.
Kako nastajajo besedila v navezi z njim kot soavtorjem?
Sama dajem emocije, melodijo in besede, ki se mi porodijo v glavi, pri čemer točno vem, o čem naj besedilo govori, in te oporne besede tudi napišem, nato on dopiše svoje ideje in mi jih pošlje nazaj. Sploh na začetku sva se tudi skupaj usedla, zadnje čase delujeva po elektronski pošti ali s pomočjo glasovnih sporočil, ker sva oba izjemno zasedena.
Ste izid koncertnega posnetka iz Tašmajdana, ki je v javnost prišel šele v minulih dneh, načrtovali kot promocijsko potezo za ploščo, ki je izšla te dni?
Ne, posnetek koncerta bi moral priti ven že minulo jesen, samo se je vse skupaj zavleklo. Niso mi bili všeč vokali, ker je nekdo dal »auto tune« efekt čez ves koncert, jaz pa koncerta pretežno nisem odpela tako, da bi zvenelo narobe, zato sem hotela, da se vse vrne na začetne nastavitve. Popravili smo zgolj en del, kjer nisem slišala tona in sem res zafušala, drugo pa je v redu.
So na novi plošči novonastale skladbe ali nekaj, kar ste potegnili iz zaloge?
Vse novo. Plošča je nekoliko težja od prejšnjih.
Bi se dalo reči, da so bila prejšnja besedila bolj vezana na Senidah kot dekle, nova pa na Senidah kot zrelo žensko?
Da, res je tako. Ljudje, ki sem jim dala skladbe poslušati, so rekli, da jim zveni večje, čeravno je meni prvi album še vedno najboljši.
Koncert na Tašu zveni izjemno. Spremljevalna zasedba, ki je povsem slovenska, zveni na ravni skupine, ki je nekoč spremljala Sade Adu in je ob svojem času veljala za najboljšo v poslu. Hermetično točni ste.
Jap, res je.
Kakšen organizacijski zalogaj je bilo organizirati velekoncert za deset tisoč ljudi v Beogradu, ki pregovorno slovi za manj stabilno poslovno okolje? Menda ne gre tako enostavno, da pokličeš iz Ljubljane, vprašaš, ali je prizorišče na voljo, plačaš in organiziraš?
Seveda ne gre tako enostavno, vendar tam poznamo ljudi, ki so nas že nekaj časa vabili, da bi naredili nekaj takega. Produkcija, se pravi ozvočenje, svetloba, oder, je bila iz Beograda, vse drugo, kar zadeva glasbo, zvok, upravljanje svetlobe in drugo kreativo, je bilo slovensko. Tukaj je red oziroma kar se zmenimo, drži, tam je nekoliko drugače, vendar ni nič narobe, ker ima tudi svoj šarm, obenem je pa šola. Sama sem bolj slovenska šola, kar mi pride prav, je pa res, da nekateri pravijo, da preveč kompliciram, ker hočem imeti zadeve točno take, kot se dogovorimo. Tašmajdan sem financirala s svojim denarjem, šla sem v minus, vendar mi ni žal niti centa.
Koliko živite v Beogradu, koliko v Ljubljani?
Kakor kdaj. Včasih sem tam po štirinajst dni in komaj čakam, da pridem nazaj, včasih sem tukaj zgolj nekaj dni. Po potrebi, načeloma pa v Beograd ne hodim, če tam nimam dela.
Hodite v Beogradu kaj ven, v nočno življenje?
Bolj ne kot ja. Sploh zadnje čase.
V katero balkansko ligo spadate, če rečemo, da je Svetlana Ražnatović - Ceca prva liga?
Sama bi rekla, da ni več. Po kapaciteti živega občinstva seveda še vedno je, po številkah predvajanj na pretočnih platformah pa sem prva liga jaz, ne da bi se hvalila, ampak to enostavno je tako in predvsem v Sloveniji to veliko ljudem ni jasno. Po streamingu sem najmočnejša izvajalka na Balkanu jaz.
Obstaja teza, da so izvajalci narodne glasbe izgubili predvsem tehnološko bitko, in to z raperji, ki jim navsezadnje pripadate tudi vi in ki so zaradi večje računalniške pismenosti dosegli občinstvo za računalniki in na telefonih, kar je izvajalcem narodne glasbe ušlo?
Sama interneta ne obvladam, ampak hvala bogu, da je tako. V Beogradu, Srbiji in na Balkanu na splošno imaš več občinstev, čeravno se komu morda zdi, da je samo eno. Prostora je dovolj za vse in niti si ne skačemo v zelje.
V kakšni obliki boste izdali novo ploščo?
Za zdaj bo tudi novi album zgolj v digitalni obliki. Načrtujem izdati vse tri albume tudi v fizični obliki, vendar čez čas oziroma do konca leta bi izdala tudi vinilno ploščo, na kateri bi bilo kakšno presenečenje. Nekaj, česar se ne da slišati na digitalno izdanih posnetkih.
Decembra boste v Ljubljani imeli koncert v Stožicah. Se da razumeti, da bo šlo za osrednjo decembrsko zabavo, za kakršno so nekoč sloveli koncerti Magnifica?
Mogoče se bo šlo tudi nanj. V Ljubljani še nisem imela tako velikega koncerta in napolniti dvorano z deset tisoč ljudmi ne bo hec.
Poskušate tudi na zahodu?
Nekaj sem posnela, vendar bomo videli, kako se bo obneslo. Oktobra lani sem nastopila tudi v Turčiji, v Carigradu, kjer sem dobila nagrado za najboljšega balkanskega izvajalca.
Ste se kaj oglašali ob študentskih protestih?
Ne, kajti tisti, ki se oglaša za napačno stran, se zameri za vekomaj. Pri meni se itak vedno ve, na kateri strani sem. Na dobri.
Študenti ali Vučić?
Mislim, da je jasno.
