Odkar svetovljan in poznavalec uspešnega zakulisnega manipuliranja Božo Dimnik zaradi visoke starosti – pred kratkim je nazdravil 93. rojstnemu dnevu – vse manj potuje po svetu in nič več ljubiteljsko z jahto ne prevaža luksuza željnih politikov, je njegov ljubi učenec Janez Janša vedno več doma.
Kot nekdaj njegov oče Blaž v Polhovem Gradcu se vedno bolj zanaša na lokalne somišljenike, zato v SDS niti niso presenečeni, da se je spet začel javno bratiti z največjim poznavalcem surovega političnega jezika, samorazglašenim zaveznikom upokojencev, kazensko preganjanim nekdanjim tržiškim županom Pavlom Ruparjem. Janša se javno postavlja z njim, kar je resno razbesnelo marsikaterega dolgoletnega predsedniku stranke zvestega zlatega prinašalca.
Predvolilni levi trojček
V bistvu pa SDS najbolj skrbi dogajanje okoli Levice, Luke Mesca in ministrice za kulturo Aste Vrečko, kajti po odhodu radikalnega Škofjeločana Mihe Kordiša iz stranke se jim je politični razgled zelo razširil. Zato se ne bo zgodilo, da bi Mesec in Vrečkova iz Levice prestopila v Svobodo, kajti v Levici so na široko odprli vrata oranžni barvi, varstvenikom okolja Vladimirja Prebiliča, v pred volitvami združeno trojko pa naj bi prostovoljno prišla tudi stranka SD. Oranžno barvo, ki so jo sicer Nizozemci prevzeli zaradi barve korenja, je pri nas v politiko odtisnil Gregor Golobič in je krasila stranko Zares z doslej najbolj izdelanim političnim inženiringom, za katerim stojijo tudi ljudje, ki jim do sedaj ni bilo mar za politiko in niso strici iz ozadja. Janši in Ruparju bo šele po volitvah uspelo razvozlati skrivnosti prave politične kombinatorike.
Cena kilogramske zlate palice
Ustrahovanje Mateja Tonina, ki še vedno premočno zavrača Janeza Janšo kot mogočega bodočega mandatarja, z zlatimi palicami, ki jih prikrivajo člani NSi, ni povzročilo pričakovane javne obsodbe. Potem so v javnost prišle podkupnine in nekaj deset tisoč evrov vredne zlate ure rolex. Očitno se na zlate palice res dobro spoznajo izbrani nakupovalci orožja, ki so ga za Slovensko vojsko pred desetletji kupovali na Tajskem in v Singapurju. Pozabljeno je že, da so slovenske lastnike resničnih zlatih palic našli srbski bankirji, ki jih je zaposlil ruski predsednik Vladimir Putin, potem ko je kupil veliko banko v Singapurju. Samo medklic: ko smo že pri zlatih palicah, po ceniku Zlatarne Celje stane (na dan pisanja članka) kilogramska 90.532,97 evra, polkilogramska 45.377,86 evra, za podkupovanje silno priročna pa je desetgramska palčka zlata za 9151,80 evra!
O singapurskih zlatih palicah je znal kaj zanimivega povedati pokojni Jože Zagožen, ki je bil tudi na Tajvanu, vendar je pri delitvi plena »izvisel«. Pristnost fotokopije originalnega singapurskega dokumenta o količini zlatih palic s podpisom slovenskega lastnika so dokumentirano potrdili v švicarski banki. Dokument je bil in je še vedno naprodaj v Ljubljani, vendar je cena odkupa tako visoka, da še ni junaka, ki bi odštel vsotico, čeprav bi z njim lahko na glavo postavil slovensko politično prizorišče. Je pa že skoraj pozabljeno ponovno privrelo na svetlobo, ko je poslanec in specialist za novejšo slovensko zgodovino Martin Premk pripravil za državni zbor predlog, da se končno odprejo dokumenti z izsledki parlamentarne preiskovalne komisije o trgovini z orožjem, ki jo je vodil nekdanji poslanec Rudi Moge. Seveda je osrednja oseba orožarske trgovine Janez Janša, ki se je ves čas sprenevedal, da o njej ne ve nič, čeprav je izšla vrsta dokumentiranih knjig z jasnimi dejstvi, kaj se je dogajalo. Dr. Janez Drnovšek je javno obelodanjenje izsledkov komisije zadržal z razlago, da se bo zgodilo ob pravem trenutku. Mogoče bo kmalu prišel pravi »oranžni« trenutek.
Obstaja pa za domnevne sedanje in nekdanje lastnike zlatih palic in dragocenosti rešitev – naročilo pri leta 2023 razglašeni najboljši PR-agenciji Ruder Finn, ki ima med svojo dejavnostjo tudi globinsko pranje umazanega ugleda, da se spet sveti v polnem sijaju. Njihov najbolj razvpit primer je kronski princ Savdske Arabije Mohamed bin Salman, ki je leta 2018 domnevno dal ubiti na savdskem konzulatu v Turčiji novinarja, tudi kolumnista Washington Posta, rojaka Džamala Hašokdžija. Čiščenje ugleda princa je stalo 1,7 milijona dolarjev brez stroškov. Tako uspešno je bilo »pranje«, da zdaj spet nastopa po svetu na najuglednejših političnih srečanjih. Agencijo Ruder Finn so že leta 1990 najeli hrvaški, bosanski in albanski nacionalisti, da so ustanovili bosanski informativni krizni center, ki je Srbijo razglasil na nacistično Nemčijo, Slobodana Miloševića pa za Hitlerja. Agencija je prala tudi vatikanske pedofile, naftne družbe v boju proti zelenim gorivom, poigrala se je tudi z najbolj šokantnimi izsledki, kako škodljivo je kajenje, obenem pa vodila akcijo za tobačno industrijo, kako v skrbi za kadilce izdelujejo skoraj nenevarne cigarete. Podobno, kot se je slovenski agenciji zgodila dvojna igra pri prodaji obeh slovenskih pivovarn. Agencija, ki je dobro kasirala, da je pivovarni branila, je tajne poslovne podatke obeh prodajala agresivnemu kupcu, ki se je tako z lahkoto pogajal za ugodnejšo ceno. Najbolj aktualno pa je loščenje ugleda trenutne indijske vlade, ki ni obsodila glasov verskih fanatikov, da musliman spada na pokopališče ali v Pakistan. Na podobnem zelniku je verjetno zrasel nedavni klic SDS: Konec tedna alkohol v osnovne šole!
Predsednica države Nataša Pirc Musar je udarila mimo, ko se je namenila držati vnaprej postavljenih pravil pri imenovanju novega guvernerja Banke Slovenije. Pri razsodbi o sposobnostih sta ji svetovalca France Arhar in Mitja Gaspari pripravila vrstni red kandidatov: Anton Rop, Milan Cvikl, Sibil Svilan, Saša Jazbec in dosedanji Boštjan Vasle. Anton Rop je že izpadel v parlamentu, torej je na vrsti Milan Cvikl. Pa ne, izmislili so si še nekaj kandidatov in kandidatk, nazadnje komaj leto dni neizkušenega viceguvernerja Marka Pahorja, ki ga promovira bivša ministrica Sanja Ajanović Hovnik, Sašo Jazbec podpira nekdanji minister Dušan Mramor, Milana Cvikla pa bankir Marko Voljč. Sama paradna slovenska finančna imena, vlada pa bi podprla »svojo« Sašo Jazbec predvsem zaradi nevarnosti, da se volitve iztečejo neprijetno. Guvernerka bi tako morala poskrbeti za ugodne zaposlitve za ministra Klemna Boštjančiča, predsednika Slovenskega državnega holdinga Žigo Debeljaka, pa za nadzornika vseh nadzornikov Boruta Jamnika in še nekaj deset bi se jih postavilo v vrsto. Tudi tako lahko razumemo guvernersko funkcijo.
