Smo Slovenci srečno krvoločni, seksualno premalo razvratni, zagrenjeni romantiki ali enostavno nevedni in se zatekamo po pomoč k večinoma slabo šolanim samorazglašenim psihoanalitskim poznavalcem, ki so jasno z veliko računi polni nasvetov o popolnem življenju. Zmedel nas je le prihod balkanske kraljice performansov Marine Abramović, ki je celo vsega hudega vajenemu Marcelu Štefančiču podelila nasvet o bolj zmerno napadalnem govoru, kadar ima pred seboj sogovornika, ki natanko ve, o čem govori, in, dodajamo, ni slovenski politik.

Marina in Milena

Oseminsedemdesetletna Marina, ki skuša ohranjati videz najstnice, je lani odgovarjala na vsa vprašanja o krvoločnosti. V igri umetnosti se je dala v življenju tudi rezati, objestno ščipati, se zažgati, se nažreti nevarnih zdravil in dopuščala še mnoga druga izživljanja na svojem telesu. Njeno umetnost smo Slovenci skušali doumeti kot sicer nenavaden dodatek k telesnem uživanju, ki ga drugače znamo sami kar dobro skrivati. Zato se tudi ne gre čuditi, ko je založba Učila povabila na lanski novembrski knjižni sejem v Ljubljani londonsko-brazilskega pisatelja

Chrisa Carterja, mojstra opisovanja krvoločnih zločinov, ki jih raziskuje glavni junak detektiv Robert Hunter, vedno dobro nalit z viskijem. Po poklicu je namreč Carter kriminalist, bil je kitarist v različnih rock bendih, s svojimi knjigami pa je sedaj med desetimi najbolje prodajanimi pisatelji na svetu. S srhljivim opisom zločinov v svoji prvi knjigi Doktor smrti je dobesedno očaral ženske, tudi veliko število Slovenk različnih starosti, ki so ure čakale na avtogram in skupni selfi z 59-letnikom, močno tetoviranim in z obupno v vranje črno prebarvanimi dolgimi lasmi. Carter se je pri študiju posvetil izključno zločinskim umom in očitno zadel dobro skrito skušnjavo nežnejšega spola.

Bolj po svoje, kjer koli in kadar koli, tudi na prireditvah njej primerne stranke SDS, pa svoje pisateljske veščine, ob spremljavi sina in snahe, razlaga, recimo ji pisateljica, Milena Miklavčič iz nekdanje čevljarske prestolnice Žirov. V samozaložbi je izdala pet knjig z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, v delu pa je že šesta. Na vidiku je tudi njena prva samonikla kriminalka Kje je otrok, kajti če sta s kriminalkami, ki so jih celo ekranizirali, uspela Tadej Golob in Mariborčan Avgust Demšar, je pač treba pristaviti lonček. Njene pripovedi o zgodovinsko nasilnem seksu slovenskih dedcev in o trpljenju ženičk brez spodnjih hlač, ki so morale nastaviti rit, kadar se je bedancem zahotelo, so milo rečeno nastale v domišljiji spisateljice Milene ali v glavah domnevnih pripovedovalcev, ki so ji zaupali intimno življenje – svoje in svojih prednikov. Seveda so pogovori nastali z neznanimi pripovedovalci in pripovedovalkami na neznanem kraju ob neznanem času, ki so s svojimi seksualnimi zablodami vse življenje čakali in dočakali izpoved pri Mileni. Njo od razburjenja ob nastopanju na odru dobesedno zaliva znoj, ko recimo pripoveduje, kako je k njej v Beli krajini pristopila Američanka in rekla, da knjig s takšno vsebino, kot so njene, tudi na oni strani Atlantika nimajo. In v Evropi jih tudi ni, je dodala Milena iz Žirov, kjer se dogajajo še drugi čudeži, recimo samodejno vrteče se mize.

No, pri vrteči se mizi je Milena rahlo udarila mimo, kajti prek hriba iz Žirov je na vrhniški strani vas Podlipa, kjer je njega dni živela zeliščarica, pesnica in klekljarica Julka Fortuna, ki je tudi »znala« prepričati, da se je miza vrtela, pa še »zdravilni« napitki so šli bolje v prodajo. Samo medklic: Julkina vnukinja Helena Fortuna je poročena z Jurijem Kačem, ki že leta dela finančne čudeže kot predsednik DRI – Družbe za razvoj infrastrukture in nekateri mu celo verjamejo.

Propad kamniškega Medžugorja

Še bolj slavna kot Milena pa je bila Gorenjka iz Vodic, imenovana Vodiška Johanca, ki je znala odigrati sijajne svetniške prizore, potem ko se ji je vedno, ko se ji je prikazala Marija, pocedila kri na roki. V Vodice so drle čudež videti množice lahkovernežev, od katerih so lokalni župniki in ljubljanski škofje lepo polnili svoje mošnje, finančne in tudi povsem posvetne. Potem pa se je Johanci zalomilo, kajti zalotili so jo v ljubljanski klavnici, kamor je hodila vsak dan polnit steklenice s svežo krvjo zaklanih telet. Kri je potem zrežirano spuščala izpod rokava. Podobno z razgaljenim trikom, da se premika, je končala tudi Marija Brezmadežna z Županjih Njiv pri Stahovici blizu Kamnika, iz česar je takratni kamniški župan

Maks Lavrinc, žal že pokojni, hotel postaviti na noge slovensko Medžugorje. Samo medklic: ob lanskih poplavah je menda spet nastopila Marija, kajti deroča reka Kamniška Bistrica naj bi Stahovico čudežno obšla!

Gre za dovolj uporabno ugotovitev, da Slovenci ne znajo razmišljati s svojo glavo, da so željni raznih čudežnih nasvetov. Zato se je tudi pri nas po poplavi kuharskih knjig, gurmanskih vodnikov in drugih na hitro skrpucanih izdelkov z recepti »literarnih« pisateljskih izlivov pojavila kot že prej v tujini poplava knjig z nasveti za uspešno življenje, ohranjanje zdravja, uživaški seks, skratka z nasveti za vsako priliko. Tako je v Ameriki svojo knjigo nasvetov, lani je izšla prevedena v slovenščino, spisal bodibilder, filmski igralec, nekdanji guverner Kalifornije, rojen blizu slovenske meje na avstrijskem Štajerskem, Arnold Schwarzenegger – Sedem pravil za življenje. Knjigo za tiste, ki hočejo do popolnosti ustvariti svoje poslanstvo.

Ker so Slovenci nenadoma postali hudo dovzetni za razne nasvete, se je ne naglo zganila tudi naša cerkvena oblast in zaslutila pravi trenutek, da bi si nazaj pridobila vsaj malo priljubljenosti. Ker nikoli nimajo novih idej, so spet uporabili že stoletja preizkušeno. Med slovenskimi duhovniki mlajše generacije so našli prijaznega gospoda, s svetleče smejočim obrazom – Martina Goloba, možakarja, ki se je v srca vernikov vtisnil že z »mašami na domu« prek spletnih strani med pandemijo covida-19, sedaj pa je izdal knjigo 365 dni z Božjo besedo, ki mu jo po domovini pomaga promovirati in prodajati, verjeli ali ne, sam bivši predsednik Borut Pahor! Za vstopnico po 20 evrov Pahor razdaja zidake zaupanja, vere kot take in vere v ljubezen! 

Drugi najboljši samoreklamar, sicer oglaševalski guru zadnjih let, občudovalec lastnega znanja in lastne pomembnosti Aljoša Bagola pa se je bolj posvetil prodaji svojih knjig kot vsebini. Nasveti, od prvenca Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke do zadnje Ne! je moč, so prava zakladnica pogruntavščin, ki bi se morale razprodati. Da je življenje treba vzeti v svoje roke, je tudi popotnica vsestranskega sijajnega razpredovalca v radijskih oddajah Mihe Šaleharja, ki je napisal knjigo Notranji pir (slovnično Notranje pivo), s katerim se je dodobra spoprijel tudi sam kot vsak pravi slovenski dedec ali divji bedanec iz pripovedk Milene Miklavčič. Da ne govorimo o univerzalno svetovni svetovalki Zvezdani Mlakar, ki trenutno s prijateljico dr. Ireno Predin širi zmagoslavno besedo Zakaj. Za vse, kar se nam zgodi, se moramo absolutno vprašati, zakaj!