SDS zavzela slovenske finance

Državni zbor je decembra 2023, s popolnim soglasjem vladajoče koalicije, glas je prispevala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, potrdil zakon o statusnem preoblikovanju zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in tako odpravil prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter ga nadomestil z obveznim zdravstvenim prispevkom 35 evrov na mesec. Predsednik vlade Robert Golob je jasno povedal, da bodo s tem preprečili nenadzorovano dogovarjanje o podražitvah zasebnih zavarovalnic in ukinili velike zasebne dobičke od zdravstvenih zavarovanj.

Toliko za uvod, da bo jasnejše dogajanje, povezano z Vzajemno, kjer se že zbirajo »velemojstri«, ki bi velikansko premoženje zavarovalnice speljali na svojo pot. Ali po vzorcu Peterletovih lastninskih certifikatov ob razdelitvi samoupravnega premoženja ali po receptu privatizacije Nove Kreditne banke Maribor – pri obeh je »izvisela« večina Slovencev. Stil Lojzeta Peterleta je bil po Jeffreyju Sachsu hiter z dodatnim pritiskom iz Argentine, da bi se tako naglo znebili rdečih direktorjev, in proti načinu podpredsednika »njegove« vlade Jožeta Mencingerja, ki je zagovarjal počasno in precizno premišljeno privatizacijo. Profesor Mencinger je iz protesta, ker ga niso poslušali, odstopil. Peterletov vzorec je napojil tajkune, pri privatizaciji NKBM pa je ostalo brez denarja okoli 100.000 delničarjev. Dobiček so šteli le v stranki, ki je nizko ocenjeni ostanek NKBM dobesedno ponudila v odkup madžarski banki OTP, v lasti Orbanovega prijatelja.

Brez banke ne gre

Brez banke niti zdaj pri Vzajemni ne gre. Seveda gre za SID banko, kjer so po navodilih ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki »neprave« kadre ne samo zamenja, temveč jim onemogoči še vsako nadaljnjo dostojno zaposlitev, uresničili dolgoletne sanje in željo trajno žarečega šefa vseh slovenskih nadzornikov Boruta Jamnika, da je postal predsednik uprave SID banke in hkrati obdržal nadzor nad Modro zavarovalnico, kjer so si vedno želeli približati se Vzajemni. Za ministrovo soglasje pri preurejanju SID banke je Jamnik sprejel v nadzorni svet Boštjančičevega svetovalca iz ozadja, dolgoletnega direktorja zakladnice Slovenije, odgovorne za likvidnost države, Marjana Divjaka, ki je skupaj z ženo Niko Dolinar urejal finance in kabinet vseh vlad Janeza Janše in sodeloval pri privatizaciji NKBM. V SID banki sodeluje tudi ekonomist Igor Masten, ki ga je SDS pred leti predlagala za guvernerja Banke Slovenije, vendar se mu ni izšlo, podobno ne kot Marjanu Divjaku pri kandidaturi za viceguvernerja s polno podporo SDS in takratnega predsednika Boruta Pahorja.

 

Toda kot ključni človek, rahlo prikrit, je bil na čelo Vzajemne, po sprejetju »Golobovega« zakona o njenem preoblikovanju, postavljen 1. marca 2024 Mitja Šenk. Po enajstih letih so tako pregnali Aleša Mikelna, ki je sicer marljivo skrbel, da ne bi izgubil dobrega zaslužka. Šenk je zaradi lepšega videza v upravo spustil odvetnico Aljo Markovič Čas, prvo ženo nedavno po volji pacientov izbranega za najboljšega dermatologa profesorja Igorja Bartenjeva, zdaj poročeno z Milošem Časom, nekdanjim direktorjem agencije za trg vrednostnih papirjev. Medklic: Alja M. Čas je pred leti vzorčno izpeljala stečaj nekdaj dobesedno zasutega z dobrojedci celjskega gostinca Zvoneta Štormana. V Vzajemni pa se bo s Šenkovo druščino težko spoprijela. Matija Šenk je pompozno razglasil, da je njegov veliki vzornik pokojni in legendarni džentelmen v poslovnem svetu Matjaž Gantar. Skupno pa jima je velika družina – Gantar je imel štiri otroke, Šenk pa ima tri.

Arhar izgubil, Jaklič naložil

Večna je bila želja voditi Vzajemno. Od julija 2001 do junija 2003 je bil na njenem čelu dr. France Arhar z vzdevkom »ugledni bankir«, ki je leta 2002, potem ko se je vzvišenemu priporočil z romanjem po El Caminu, kandidiral za predsednika države proti dr. Janezu Drnovšku. Kandidatura je propadla zaradi menda izjemno visoke plače v Vzajemni. Koliko je znašala, ni Arhar nikoli povedal, so ga pa tolažili, da bi zanesljivo premagal Drnovška, če … Iz Vzajemne se je Arhar, znan po pregovoru, da je denar plašen kot srnica, sam pa povsem nepreplašen umaknil v Austria bank. Drugi med slavnimi direktorji Vzajemne je za njim položaj zasedel razvpiti Marko Jaklič, razrešen leta 2007 po številnih aferah iz različnih sumljivih poslov z denarjem Vzajemne, kjer ga je očitno bilo več kot dovolj, brez vsakega resnega nadzora. Jaklič je še bolj zaslovel s črno gradnjo razkošne vile z bazenom v Selu nad Polhovim Gradcem. Jakličeva žena Andreja je bila kot profesorica na fakulteti za družbene vede lastnica 65 parcel v izmeri več kot 73 hektarjev, nanjo pa je zaradi preiskav mož prepisal še preostalo premoženje. Denar iz Vzajemne se je stekal tudi v Zagreb, v družbo M-kontakt, za katero se je izkazalo, da je v Jakličevi lasti. Svojo izpostavo ima tudi na Korčuli, kjer je od pobeglih Srbov pokupil številne domove in jih spremenil v luksuzne počitniške nastanitve. Jaklič se je zato umaknil na Korčulo, kjer mu gre z oddajanjem turističnih zmogljivosti zelo dobro.

Leto dni je bila direktorica Vzajemne celo nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar, ki se je res trudila ugotoviti, za kaj gre v zavarovalnici, in jo urediti, vendar so »pravi« gospodarji po letu dni ugotovili, da ni izpolnila njihovih pričakovanj. Nasledil jo je že omenjeni Aleš Mikeln, ki so ga lani zamenjali z Mitjo Šenkom, od katerega se pričakuje veliki met.

Izkustvena manira

Januarja letos je po že sprejetem Golobovem zakonu sledilo pismo okoli 900.000 Slovencem, ki so Vzajemni plačevali prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje. Rečeno je bilo, da so vsi postali delničarji delniške družbe Vzajemna. Polovici z deležem pod 120 evrov bo izplačana gotovina, preostalim pa bodo pripadle delnice, ki naj bi bile letos vpisane pri centralni klirinško depotni družbi. Temu naj bi sledil vstop delniške družbe Vzajemna na borzo. Po izkustveni maniri se vrednost delnic ob vstopu na borzo primerno zniža.

Po slovenski maniri »bolje vrabec v roki« se bodo delnice na veliko prodajale, kot se je zgodilo s certifikati, z upanjem, samo da kaj dobimo! Kot nekdaj pripravljeni na »pohopsanje« Vzajemne bodo spretni manipulanti, ki so prišli do najdonosnejšega slovenskega premoženja, z lahkoto najemali pri bankah, denimo tudi pri SID banki, kredite, ki jih bodo porabili za nagle odkupe delnic Vzajemne. »Silom ili milom« bi rekel poliglotski poslovnež Joc Pečečnik. Ko se bo odvil lastniški, prijateljsko zaokrožen večinski delež v Vzajemni, bodo šli na trg, kjer bodo na priložnost z velikimi denarji v žepu, ki ga zavarovalničarjem ne manjka, čakali vsi od v Trstu ustanovljene zavarovalnice Generali do druščine, zbrane okoli Boruta Jamnika Modre zavarovalnice, Zavarovalnice Triglav Andreja Slaparja in Zavarovalnice Sava Marka Jazbeca, moža protikandidatke vsem kandidatom predsednice države za guvernerja Banke Slovenije Saše Jazbec. Tako bi se lahko Borutu Jamniku uresničila davna želja imeti v rokah močno banko in zavarovalnice. Seveda pa ne gre pozabiti, da je vse skupaj pod strogim nadzorom vernih podpornikov SDS, ki bo tako še močneje obvladovala slovenske finančne institucije. Še je čas, da se vpliv SDS v teh močno zmanjša, kar bi odločilno vplivalo na izid volitev prihodnje leto.