Leta 2020, v času vladanja Janeza Janše, ko je bila vsa pozornost namenjena pandemiji covida-19, je bila ob nadzoru takratnega notranjega ministra Aleša Hojsa, zakritega z zaščitno masko, podpisana pogodba za nakup digitalnega radijskega sistema Tetra. Sistem, za katerega je že šest let prej, pozneje zaradi tega kaznovan, ljubljanski heker dokazal, da se da vanj z lahkoto vdreti.

Kroglice z mamili

S Tetro naj bi policija in priložnostno tudi razni strankarski prvaki podrobno nadzorovali Slovence, vendar so si nekateri kmalu zaželeli, da bi se dokopali do izraelskega dodatno izboljšanega sistema nadzora nad ljudmi, ki ob prisluškovanju točno določi lastnika glasu in ga fotografsko s sliko tudi identificira. Sistem, ki je Izraelu pomagal najti vse sumljive Palestince, razbiti Hamas in pobiti nasprotnike tudi v drugih arabskih državah. Čeprav smo takrat v Ljubljani v vladni palači razobesili izraelsko zastavo, Benjamin Netanjahu nakupa delegaciji SDS ni dovolil.

Aleš Hojs / Foto: Žavbi

Aleš Hojs, za Tetro z masko naprej! / Foto: Alenka Žavbi

Ostati smo morali pri sistemu Tetra, ker so se v ozadju Izraelci z arabskimi solastniki dogovorili, da je Tetra za Evropo dovolj. Tak je bil pač dogovor Kitajcev, Rusov in domačinov v emiratih, v Dubaju, kjer na Palestince gledajo kot na obsedene zbiralce orožja in prodajalce najhujših drog, s čimer so pregloboko zašli na področje prikrite državne trgovine z drogami največjih na svetu – ZDA, Rusije, Kitajske in Indije. Bedni poulični prodajalci mamil, s katerimi se ukvarja Evropa, so v resnični trgovini z mamili, za katero stoji politika, povsem nepomembni. Daleč največji potrošniki drog so državne in najemne vojaške formacije in zasebne prikrite varnostne združbe, ki upravljajo uniformirance, ki so vsak trenutek pripravljeni na oborožene obračune. Pravzaprav je bila že vietnamska vojna popolnoma prepojena z mamili, kajti v skrajno neprijetno okolje tropskih gozdov enostavno nihče ne bi šel brez »pripomočkov«. Preprosto povedano, enako se zdaj dogaja s palestinskimi in izraelskimi vojaki kot v rusko-ukrajinski vojni, da ne govorimo o popolnoma zadrogiranih hutijevcih v Jemnu ali oboroženih plemenskih in verskih skupinah v Afriki, ki pobijajo ljudi kot za šalo.

Seveda znajo prebrisani vojaški poveljniki pod okriljem politike vojakom razložiti, da so kroglice, ki jim jih vsak dan delijo, nedolžna poživila, v resnici pa gre pod krinko steroidov in podobnih substanc za skrajno nevarne zmesi najhujših drog. Velikega poznavalca takšnih kroglic imamo tudi v Sloveniji kot tretjega najbolj iskanega kriminalca v ZDA. Tako se trgovci z drogami najbolj brezskrbno sestajajo s kupci v Dubaju, kamor vsak dan pride in odide na tisoče mešetarjev, prevarantov in seveda tudi povsem resnih poslovnežev, kajti gre za pravi raj za legalne in nelegalne posle.

Tudi slovenske grosiste z drogami so že zasledili, kajti »gospodje« bi se radi naučili, kako umazan denar pretopiti v izjemno drage nepremičnine, ki se še vedno prodajajo za med. Tudi na slovenskem trgu smo že prepoznali tak način pranja mamil, vendar je pri nas velika kupna moč dragih nepremičnin v rokah le nekaterih posameznikov. Naše oblasti natanko vedo, kateri so Slovenci, tudi izbranci iz najbolj »poštenih« strank in celo ugledna imena iz politike, ki se skušajo doma zavihteti na najbolj odgovorne položaje v državi. Ne manjkajo pa niti preverjeni kurirji junakov, kot sta Viktor Orban in Aleksandar Vučić, ki ne samo da izigravata Evropsko unijo, temveč sta se tudi priklonila ideji Arabcev, Kitajcev in Rusov, ki brez velikega pompa osvajajo glavne evropske transportne poti, na prefrigan način imenovane svilna pot.

Po nakupu grškega pristanišča Solun Kitajci in Rusi pospešeno delajo hitro železnico do Beograda in Budimpešte, dveh mest, iz katerih je mogoč popoln nadzor rečnega prometa na Donavi, kjer poteka pretovarjanje daleč od nadzora. Medtem skušajo Kitajci v Afganistanu zavzeti opuščeno velikansko ameriško vojaško oporišče, v zameno pa bodo skozi državo zgradili železnico do Iraka, od koder bodo varno pred nadzorom po kopnem vozili k sebi nafto. Irak svojo nafto brez ovir izvaža in prodaja po imenom Savdijcev, kajti Irak je mogočna država, pred katero so že počepnili tudi Američani. Vrag je odnesel šalo, kajti letošnje leto je po kitajskem koledarju leto kače, ki prinaša strupene posledice. Posledično se bosta predsednika Donald Trump in Vladimir Putin sestala v Savdski Arabiji na pogovoru o Ukrajini.

Tudi pri nas se bo treba sprijazniti, da geopolitika, s katero je predsednica države Nataša Pirc Musar opravičevala vabilo kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu, da pride pogledat njenega Aleša Musarja in seveda na kratko tudi njo, postaja vse bolj geoekonomija, ki je trenutno pri nas popolna španska vas. Za primer: neustavljivi Estonci so s svojo hrano dobesedno napolnili emirate, kjer se okoli finančne grupe CFI prerivajo največji trgovci z vsega sveta, kajti postavlja se največji svetovni spletni trgovinski sistem, ki bo deloval izključno prek AI, umetne inteligence.

V Dubaju tudi sejem ničevosti

Joc Pečečnik / Foto: Picasa

Joc Pečečnik, vzornik nastopačev iz Dubaja / Foto: Alenka Žavbi

V Sloveniji so trenutno najbolj nevarne skupine nastopačev, ki v jatah potujejo v Dubaj, kjer pa ne pridejo dlje od ključev sobe v poceni hotelu, ob vrnitvi domov pa potem v osrednjih medijih razlagajo, kaj vse je narobe v Sloveniji. Zelo vnet razlagalec upravljanja države in delilec nasvetov vladi Joc Pečečnik, ki mu je res uspelo na ozkem poslovnem področju, pa jim je največji vzornik.

Spomnimo se samo naših junakov iz Dubaja, recimo nekega Milana Krajnca, ki si je pred ime, okrašeno s tremi doktorati znanosti, dodal še naziv don in je nastopal v osrednji informativni oddaji komercialne televizije kot izjemen ekonomist, ki naj bi ga kandidirali celo za Nobelovo nagrado (samo medklic: naročnik oglasa je bilo Krajčevo podjetje). Ali pa Deana Čendaka, ki si je doma z že pokojnim partnerjem Zvonetom Taljatom nabral presenetljivo veliko premoženje, ki zdaj išče pot iz sence ob dunajskem milijonarju Ronnyju (Ljubomirju) Peciku, Hrvatu iz Varaždina, ali Romana Horvata, nepogrešljivega dobavitelja izbranih letalskih vozovnic, ko je vladno pametoval Borut Pahor. Vsi pa seveda poznajo Hrvata iz ZDA Antonyja Ritošo, trenutno poročenega s Slovenko Stašo, prej Bibič, ki si je nadel naziv sir. V Dubaju je prirejal izjemno bogate zabave, na katerih se seveda ni smelo manjkati, le vstopnina je bila rahlo zasoljena, od 50.000 dolarjev navzgor.

In takole med brati nastopači so med raznonarodno nastopaško druščino najpomembnejši del garderobe, ki določa elitni status lastnika, moške spodnjice (boksarice), izdelane po meri v poldrugo stoletje obstoječi šivalnici Sunspel v Veliki Britaniji iz volne ovac, ki se pasejo izključno na mehki travici otoka Sea Island ob obali ameriške države Georgie. Štirinajst dni po naročilu spodnjice z z zlato nitjo izvezenimi začetnicami imetnika na sprednji strani prispejo po hitri pošti, zavite v dragocen svileni papir. Gre za sejem ničevosti, ob katerem bi klecnil tudi največji literarni šminker vseh časov Veliki Gatsby. Mere za spodnjice lahko vzamejo le ženske, da bi se izognili neljubim presenečenjem. Cena »umetnine« je dogovorna in nikoli javna. 

Priporočamo