Zoran Predin je leta 1979 proslavljal svoj enaindvajseti rojstni dan na nekem vikendu na Pohorju, kjer ni manjkalo pijače in vesela družba je kmalu tudi zapela. To za tiste kraje ni nič posebnega, a poanta tega dogodka je, da je bil tam tudi Oto Rimele, ki je slišal peti Predina. Rimele je bil takrat skupaj z večino članov kasnejše skupine Lačni Franz del zasedbe Zevs, ki pa je ravno ostala brez pevca, in k sodelovanju so povabili Predina. Sicer so nameravali nadaljevati z repertoarjem tujih pesmi, a zametki njihovih lastnih, predvsem Predinovih, ki so jih skupaj oblikovali, so jih popeljali v svet avtorske glasbe.
Njihov zadnji nastop je bil leta 1996 v Sarajevu. Basist Zoran Stjepanović se spominja: »Iz Splita do Sarajeva smo se peljali z vojaškim džipom, tam pa je bilo občutje precej klavstrofobično. Dvorana je bila namreč tako nizka, da smo se z glavami dotikali stropa. Prav rednih stikov zatem nismo imeli, smo se pa za nekaj koncertov zbrali v letih 2005 in 2006.«
Zoran Predin je nadaljeval s solo kariero, tudi pod imenom Lačni Franz, preostali člani pa so pod tem imenom z nekaj pevci, Boštjanom Velkavrhom, Laro Baruca, Žanom Zmazkom, Vladom Kreslinom in Vladom Poredošem, leta 2001 posneli album V peni sprememb.
Bobnar Andrej Pinterič je po bolezni umrl leta 2020. Prvi kitarist Oto Rimele, profesor na pedagoški fakulteti, je pred nekaj leti posnel kitarski album, njegov naslednik Milan Prislan, prodajnik v večjem podjetju, še občasno igra, klaviaturist Mirko Kosi, sicer finančnik, se je posvetil sinovi smučarski karieri, tolkalist iz obdobja 1989–1993 Nino Mureškič sodeluje v nekaj glasbenih projektih. Naš sogovornik Zoran Stjepanović se je pred kratkim upokojil kot univerzitetni profesor. »Glasbeno delujem v triu Atlas. Nimamo vaj, ampak preigravanju v našem prekrasnem prostoru rečemo koncert. Nimamo kaj vaditi pri teh letih. Le uživamo v igranju.«
