Letos je festival šansonov, kjer so v ospredju skladbe z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, razdeljen v razkošen triptih. Po koncertu Tomaža Hostnika in Matije Krečiča s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter elegično retrospektivo Vite Mavrič La Vita è bella, bo osrednji tekmovalni večer ponudil enajst šansonov, ki se bodo borili za štiri festivalske nagrade.
Urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na nacionalnem radiu Matej Jevšnik nam je pojasnil, da je Prvi program Radia Slovenija po desetih letih spanja festival znova obudil leta 2023 in da ga zdaj nekako načrtujejo na dve leti. To se mu zdi dobro, »saj šanson ni povsem vsakdanja popevčica, šanson je pesem, pesnitev, mora se gnesti in nastajati v človeku, da ga lahko nato iztisne iz sebe.«
Na odru se bo predstavilo enajst izbranih zasedb, pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. »Scenarij oblikuje Ambrož Kvartič, etnolog, življenje na odru pa mu bosta vdahnila Igor Velše in Višnja Fičor. Ton večera pa bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben,« je dodal Jevšnik. Bodo takšne tudi skladbe? »Težko bi izpostavil kakšno skladbo, veliko je dobrih, pa naj ostane izbor letošnjega šansona v rokah strokovne žirije festivala,« pa je odgovoril urednik festivala Andrej Prezelj, ki je ob tem dodal, da je težko na kratko opisati vse šansone, saj gre za unikatne zgodbe. Pa vendarle, »od vseh enajstih prejetih šansonov letos, se besedilno niti eden od njih ne podvaja, tudi v glasbenem smislu so skladbe zelo raznolike, nekatere zvenijo bolj komorno nekatere pa so bolj bogate.«
Edinstven festival
Andrej Prezelj meni, da gre pravzaprav za edinstven morda celo butičen festival, ki predstavlja celo nekakšen protipol popularni instant kulturi. »Dober šanson ujame sporočila za današnje in prihodnje čase. Vsak ustvarjalec ima možnost, da jih poda na unikaten, sebi lasten način. Takšnih aktualnih, pogosto satiričnih tudi drznih tekstov tudi letos ne manjka.«
Poleg tega, tako Prezelj, je festival odlična platforma za mlade slovenske šansonjerje, da svojo glasbo predstavijo širšemu poslušalstvu. »In seveda tudi v Sloveniji obstaja publika, ki se nikakor ne zadovolji z instant zgodbami in terja nekoliko bolj prefinjen narativ tako besede kot tudi glasbe.« Za šanson bi lahko torej dejali, kar se strinja tudi urednik festivala, da gre za takšno zvrst, ki preživi vse trende. »V besedilih šansonov se zrcali odraz časa, zeitgeist, ki ga živimo kar pomeni, da besedilno zelo sledi aktualnim temam in širokemu diapazonu zgodb. Tudi v glasbenem smislu je sodoben slovenski šanson aktualen ter odet v zelo raznolike glasbene preobleke in glasbene zvrsti.
»Mislim, da je šanson ena takšna zvrst, ki bo vedno obstajala v Sloveniji ne glede na prihajajoče trende,« je zaključil Andrej Prezelj.
