Ko govorimo o razcvetu, seveda ne moremo mimo sredstev ministrstva za kulturo, ki je vsa ta leta višala proračunska sredstva zanj. Za letošnje leto je namenilo filmu več kot 12 milijonov evrov, kar je skoraj štiri milijone več kot v preteklem letu.
»Z letošnjim povišanjem sredstev, ki ga je za film zagotovilo ministrstvo za kulturo, je slovenski film doma končno dobil državljansko pravico! Povišana sredstva so nam končno omogočila, da smo lahko prvikrat v 30-letni zgodovini neodvisne institucije za film v Sloveniji razpisali evropsko primerljiva sredstva za posamezen film,« pravi Nataša Bučar. Sredstva so v letu 2025 povišali tako na področju igranega filma kot tudi pri dokumentarnem in animiranem filmu. Bistveno so se dvignila sredstva za podporo igranih serij, direktorica pa je posebno ponosna na to, da so lahko zvišali podporo za razvoje scenarijev na raven, ki nam jo zavidajo v celotni regiji. Omogočanje kakovostne priprave filmskih scenarijev je namreč zagotovilo za kakovostno kinematografijo tudi v prihodnjih letih.
Več žanrskih filmov
Povišanje sredstev je v letu 2025 omogočilo še dve pomembni novosti, in sicer na eni strani razpis za spodbujanje večjega števila žanrskih filmov (komedij, zgodovinskih in biografskih filmov, grozljivk in drugih žanrov) ter prvikrat tudi razpis za mikroproračunske filme. S slednjim želijo odpreti vrata tudi ustvarjalcem, ki so doslej ustvarjali zunaj javnih okvirov, in jim omogočiti nizka, a zanje pomembna sredstva za uresničitev njihovih projektov. Ob tem pa se ponuja tudi možnost za uveljavljene ustvarjalce, da tudi v obdobju med posameznimi projekti na skromnejši način uresničujejo svoje filmske vizije.
Za leto 2026 na področju razpisov bistvenih novosti ne predvidevajo. Ponovno bodo razpisali sredstva za mikroproračunske filme, na področju nastajanja žanrskih filmov pa napovedujejo podporo fazi razvoja projektov, torej korak naprej od scenarijev, ki so jih podprli v letošnjem letu. Pripravljajo tudi razpis za igrane serije, povišali pa bodo tudi sredstva za področje izvedbe filmskih festivalov, saj si želijo ta bistveni del filmske kulture okrepiti po vsej Sloveniji.
Najuspešnejši so filmi avtoric
V zadnjih nekaj letih je slovenski film postal tudi pomemben del prepoznavne evropske kinematografije. »Naši filmi so prisotni vsepovsod po Evropi, tako na pomembnejših filmskih festivalih kot v redni kinematografski distribuciji na velikih evropskih trgih, kot sta francoski in britanski trg. Predstavljajo se na svetovnih marketih in festivalih, samo v letu 2025 na primer na Kitajskem, v Braziliji, Združenih državah Amerike, v Združenih arabskih emiratih … Kar štirje filmi, ki so nastali s podporo SFC, so kandidati za nominacije za nagrade EFA 2025. Uspehi našega filma so zares postali vidni in redni. Moja naloga na čelu Slovenskega filmskega centra je sicer predvsem reprezentativna. Predvsem sem oseba, ki v tujini predstavlja prvi obraz slovenskega filma, sklepa prijateljstva in partnerstva z namenom odpiranja vrat in vzpostavlja nove priložnosti za sodelovanja slovenskim producentom in avtorjem. Zdi se mi, da smo v zadnjih letih skupaj s filmskimi ustvarjalci uspešno dosegli visoko raven mednarodne prepoznavnosti in tudi vidnih uspehov. Tako na področju koprodukcijskih sodelovanj kot tudi festivalskih in distribucijskih plasmajev,« je zadovoljna Bučarjeva. Dodaja, da so najuspešnejši filmi avtoric, ki jih do nedavnega v slovenskem filmu, razen rednih izjem, skorajda ni bilo. »Od leta 2018 naprej smo si zastavili strateški cilj bistveno povečati število filmskih ustvarjalk, predvsem režiserk, in mislim, da nam je uspelo postopno uravnotežiti ustvarjalnost na področju obeh spolov. Samo v letošnjem letu so svoje prve celovečerne igrane filme predstavile tri režiserke, Urška Djukić, Kukla in Ester Ivakič.«
Gledalcev v kinih še ni
Tudi nasploh je v zadnjih letih v svetovni filmski industriji opaziti trend večje prisotnosti avtoric, ki so v svet filma zagotovo prinesle nov val in nove filmske jezike, je prepričana Bučarjeva. Na žalost pa naših filmov doma ne vidi toliko ljudi, kot bi si želela.
»V slovenskih kinih se v zadnjih letih giba delež gledalcev domačega filma od pet do deset odstotkov. Seveda s tem nismo povsem zadovoljni in je še veliko prostora za napredek na tem področju. V letošnjem letu sta tako dva filma s podporo SFC, ki sta ambiciozna predvsem na področju domače gledanosti, prvi je otroški film Elvis Škorc, drugi pa adaptacija knjige Belo se pere na devetdeset,« pravi Bučarjeva. V prihodnje pa si želi, da bi slovenski film še naprej ohranjal kontinuiteto tako v kakovosti kot v samem obsegu in da bi ga s svojo raznolikostjo še bolj približali domačemu občinstvu. »Seveda pa bi bila preskromna, če si ne bi želela vsaj dveh do treh nominacij za evropske filmske nagrade in celo eno od nagrad, ki se bodo tokrat podeljevale 17. januarja v Berlinu,« razkriva Nataša Bučar.
