Ko je hrvaški predsednik Zoran Milanović junija 2022 v Madridu večerjal s španskim kraljem Filipom in kraljico Letizio, je njegova žena Sanja Musić Milanović nosila elegantno rjavo črtasto srajčno obleko hrvaškega modnega podjetja Varteks. Izbrala je ni le zato, ker gre za hrvaški proizvod, pač pa tudi zato, ker se že od nekdaj ve, da so Varteksove obleke pojem klasične elegance. Njihova slava, ki je trajala več kot sto let, pa se očitno zaključuje. Uprava varaždinskega podjetja bo v prihodnjih dneh na sodišče vložila zahtevek za začetek stečaja podjetja. To naj bi bil edini način, da bi delavci dobili neizplačane plače.
Od vrvi do elegantnih plaščev
Zgodovina Varteksa sega v leto 1918, ko je v Varaždinu začela obratovati tekstilna tovarna. Tovarno, ki se je imenovala Tivar – Tekstilna industrija Varaždin, sta ustanovila brata Stiasny, sicer lastnika tekstilne tovarne v češkem Brnu, ki sta v Varaždinu kupila manjšo vrvarno in jo razširila. Sprva so v njej delali češki delavci, ko pa je podjetje raslo, so v Varaždinu ustanovili tudi tekstilne šole, da bi izšolali potreben kader. V tistem času se je podjetje preimenovalo v Varteks, odprlo še osem proizvodnih obratov in skupno so imeli v Jugoslaviji 190 veleblagovnic in prodajaln. Sloveli so tudi po tem, da so imeli tako imenovane potujoče modne prodajalne. Uvedli so jih leta 1963, in sicer sta voznik in prodajalec s Tamovim tovornjačkom potovala po Jugoslaviji in oblačila prodajala v menzah in kulturnih dvoranah. V zlati dobi so na leto proizvedli pet milijonov metrov blaga ter prodali 120.000 moških oblek, 60.000 jaken in 300.000 hlač.
Poleg tega so izdelovali uniforme, denimo za JAT, pa tudi športna oblačila za reprezentance Jugoslavije, tudi legendarne uniforme za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. »Nekoč sem bila dva dni na pariškem letališču Orly in opazovala uniforme stevardes z vsega sveta. Sploh ne vem, koliko uniform sem oblikovala v svoji karieri,« je v knjigi 90 zgodb za 90. rojstni dan Varteksa povedala oblikovalka Deziderija-Željka Puhalović, ki je bila zaposlena v Varteksu od konca študija pa vse do odhoda v pokoj in je tudi po osamosvojitvi Hrvaške oblikovala mnogo uniform.
Najpopularnejše kavbojke SFRJ
Vpliv Varteksa na hrvaško in jugoslovansko modo je vse prej kot zanemarljiv. Navsezadnje je v šestdesetih letih za njih delala velika dama hrvaške mode Žuži Jelinek, ki je bila zaslužna tudi za elegantni videz Jovanke Broz, kot paradnega konja jugoslovanske tekstilne industrije pa je Varteks dvakrat obiskal tudi Tito. Plašč Žuži Jelinek z ovratnikom iz krzna v stilu Pierra Cardina je na modni reviji v New Yorku sredi šestdesetih nosila tedaj ena najbolj plačanih manekenk Suzy Parker.
Varteks je v socialističnih modnih krogih veljal za pojem elegance, jugoslovanski slehernik pa je poznal njihove kavbojke. Leta 1983 je namreč podjetje postalo licenčni partner kavbojk Levi's, ki so v času, ko so bile tovrstne hlače še statusni simbol in tihotapsko blago, v hipu postale najbolj razširjene kavbojke v Jugoslaviji. Sprva so nameravali narediti 4000 hlač na dan, a niti ta količina ni bila dovolj, da bi zadostili povpraševanju. Sodelovanje je trajalo 25 let – zadnje leviske 501 so v Varaždinu izdelali leta 2008.
A tedaj je bil Varteks že v zatonu. Večina poslov, ki so jih imeli, je bila izdelava oblačil za tuje blagovne znamke, kot sta Hugo Boss in J. Lindeberg. Iz rdečih številk so podjetje z dokapitalizacijo reševali zasebni vlagatelji, a očitno neuspešno. Preostalih 2000 delavcev bivšega tekstilnega giganta bo odpuščenih in le nekaj jih bo dobilo novo zaposlitev v podjetjih, ki naj bi zrasla na pogorišču legendarnega Varteksa.
