Moški po vsem svetu so lani ubili kar 85.000 žensk in deklet, 60 odstotkov (51.100) jih je nasilne smrti umrlo pod rokami svojih partnerjev ali sorodnikov, kaže najnovejše poročilo Združenih narodov. To pomeni, da jih je dnevno ubitih kar 140 – ena vsakih deset minut. Po navedbah organizacije je za žensko najnevarnejši prostor prav njen dom, saj večina žrtev nasilja življenje izgubi tam. Številka smrtnih žrtev se je v primerjavi z letom prej znižala za okoli pet tisoč, se je pa zvišal odstotek tistih, ki so jih ubili bližnji. Največ femicidov so našteli v Afriki, sledile so Severna in Južna Amerika ter Oceanija.

Partner, sin in brat

Po podatkih vrhovnega državnega tožilstva se v Sloveniji v povprečju vsako leto zgodi od pet do sedem femicidov, leta 2020 celo izstopajočih deset. Dvajsetletni Lazar Terentić je konec lanskega maja po prepiru zadavil sedem let starejšo Emilijo iz Srbije, nato pa še dva dni spal ob njenem truplu. Novembra letos je bil obsojen na 12 let zapora, a sodba še ni pravnomočna. V fazi skorajšnjega zaključka (čaka se le še na sodbo) pa je sojenje zoper Aleša Krošlja, ki naj bi konec lanskega decembra v domačem stanovanju v Kočevju ubil 67-letno mamo Danico, dejanje pa priznal tudi sinu. Tudi on je nekaj dni živel z njenim truplom, ki ga je pokril z več odejami. Krošelj je bil sicer hud odvisnik od drog in alkohola. V začetku lanskega leta smo poročali še o tem, kako je 17-letnik v Škofji Loki z nožem umoril mamo, 38-letni Slavko pa je le nekaj dni kasneje pri Metliki s sekiro do smrti potolkel 61-letno mamo Štefko, ubil še psa in mački, nato pa storil samomor. Oktobra je v Hočah 65-letni Jože večkrat ustrelil dve leti mlajšo sestro Mileno, nato jo napadel še s sekiro, po dejanju pa si je tudi on sodil sam.

V Evropi in obeh Amerikah je največ žensk žrtev intimnopartnerskega nasilja, medtem ko jih drugje po svetu največ ubijejo drugi družinski člani. Gre sicer bolj za ocene kot za popolno statistiko, saj številne države ne zbirajo takih podatkov. »Gre za vrh ledene gore. Zavedamo se, da smrti vseh žensk sploh niso zabeležene, kakor tudi ne femicid kot vzrok,« je statistiko smrtonosnega nasilja komentirala Nyaradzayi Gumbonzvanda, namestnica izvršne direktorice UN Women. Na osnovi podatkov iz Francije, Kolumbije in Južne Afrike so raziskovalci ugotovili, da je precejšnji delež tistih, ki so jih ubili njihovi partnerji, svojega krvnika pred tem že prijavil zaradi nasilja. V poročilu so izpostavili še, da so moški lani predstavljali kar 80 odstotkov vseh žrtev umorov, a jih je bilo le 12 odstotkov umorjenih žrtev družinskega nasilja. Pri ženskah je ta delež 60 odstotkov.

Po navedbah organizacije je za žensko najnevarnejši prostor prav njen dom, saj večina žrtev nasilja življenje izgubi tam.

Vsaka tretja žrtev, vsaka osma prijavi

Vsaka tretja ženska v Evropski uniji (EU) pa je bila žrtev fizičnega, psihičnega in oziroma ali spolnega nasilja doma, na delovnem mestu ali v javnosti, so ugotovili v poročilu Eurostata, Agencije EU za temeljne pravice in Evropskega inštituta za enakost spolov. V Sloveniji je bilo žrtev nasilja 22,5 odstotka žensk, največ pa so jih našteli na Finskem (57,1 odstotka). Vsaka šesta Evropejka je bila žrtev spolnega nasilja, kar vključuje tudi posilstvo, petina jih je bila žrtev fizičnega ali spolnega nasilja partnerja ali družinskega člana. »Čeprav se je večina žensk, ki so doživele nasilje, o tem pogovorila z osebo, ki jim je blizu, je le ena od petih stopila v stik z zdravstvenim delavcem ali izvajalcem socialnih storitev in le ena od osmih je dogodek prijavila policiji,« so poudarili v poročilu.

Skupaj proti nasilju

Policija je izdala nov priročnik s področja nasilja v družini z naslovom Skupaj proti nasilju. Zajema pregled aktualne slovenske zakonodaje, slovenske primere nasilja v družini, osnove dela z otroki, ki so žrtve nasilja v družini, ter možnosti pomoči za žrtve. Nasilje v družini ni samo stvar žrtve, povzročitelja in drugih vpletenih, temveč pušča posledice na celotni družbi. »Raziskave so pokazale, da je za žrtev prvi korak iskanja pomoči pogosto najtežji in najbolj tvegan. Iskanje pomoči od žrtev zahteva tako pogum kot zaupanje, da jim bodo institucije dejansko pomagale in jih zaščitile,« je izpostavila državna sekretarka Helga Dobrin. Nasilje v družini pogosto poteka za zaprtimi vrati in ostaja skrito, zato je ključnega pomena, da policija kot prva odgovorna institucija deluje hitro, strokovno in zakonito ter hkrati z veliko mero empatije do žrtev. Letno je pri nas prijavljenih okoli 1300 primerov, kar pa je po navedbah policije le vrh ledene gore.

Velik družbeni problem

Fizično ali spolno nasilje je doživelo 22 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških v Sloveniji, starejših od 15 let, je pokazala raziskava iz leta 2020. V partnerskih odnosih je kar tri četrtine žrtev ženskega spola, Slovenke so tudi pogostejše žrtve težjih oblik nasilja, saj gre za ponavljajoče se nasilje. »Ponavljajoče se spolno nasilje ženske doživljajo kar 5,3-krat pogosteje kot moški, druge vrste nasilja pa dvakrat pogosteje,« še kaže raziskava. Sodeč po raziskavi je skoraj tretjina žensk, ki so kadar koli delale, v delovnem okolju doživela spolno nadlegovanje. Delež je bil najvišji med ženskami, starimi med 18 in 29 let, ki so zaposlene kot natakarica, kuharica ali frizerka, pa tudi na področju financ in računovodstva. »V teh poklicih je žrtev spolnega nadlegovanja vsaka druga ženska, povzročitelji pa so najpogosteje moški, ki niso del njihovega delovnega okolja. Recimo njihove stranke,« so še izpostavili avtorji raziskave. 

Italija na nogah

Triindvajsetletni Filippo Turetta je bil predvčerajšnjim za umor svoje bivše partnerice, 22-letne Giulie Cecchettin, v Benetkah obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Pod pretvezo, da je ne bo več zalezoval in da sta lahko samo prijatelja, jo je zvabil v avto, jo z nožem zabodel kar 75-krat, njeno truplo spravil v vrečo za smeti in jo odvrgel v nekem kanalu. Pobegnil je, deset dni kasneje so ga ulovili v Nemčiji, ko mu je zmanjkalo bencina. Brutalen zločin je v Italiji sprožil razpravo o femicidu, spodbudil sprejetje ostrejših zakonov za zaščito žensk, na ulice pa spravil mnoge protestnike. Oče umorjene je prepričan, da se razmere zaradi te obsodbe ne bodo izboljšale. Proti nasilju na podlagi spola se lahko bori le s preprečevanjem in učenjem novih vzorcev, denimo z izobraževanjem v šolah. Giulia je bila lani 105. žrtev femicida v Italiji.

Priporočamo