Več kot enajst let je že od tega, kar so v Mariboru aretirali Matjaža Škorjanca, računalniškega programerja svetovnega formata, ki so mu agenti ameriškega zveznega urada FBI pripisali, da je avtor zlonamerne programske kode, s katero so si španski spletni kriminalci pokorili na milijone računalnikov po vsem svetu. ZDA so zahtevale njegovo izročitev, a jim ga Slovenija ni izročila, je pa proti njemu odprla kazenski postopek.
Na zatožno klop je Škorjanc, ki so ga v svetu kibernetske kriminalitete poznali pod vzdevkom Iserdo, sedel julija 2013. Sodni proces je bil zapleten in izredno naporen. Obtoženi vpletenosti v mednarodno afero Mariposa oziroma tega, da je bila koda, ki naj bi jo prodal najmanj 223-krat, ustvarjena s slabimi nameni, ni priznal, sodišče pa ga je obsodilo na štiri leta in deset mesecev zapora. Škorjanc in njegov odvetnik Janko Jerman ml. se nista vdala. Pritožila sta se na višje sodišče, ki je sodbo potrdilo. Odvetnik Jerman je pravnomočno sodbo rušil z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, kjer ni uspel, mu je pa uspelo sodbo razveljaviti s pritožbo na ustavnem sodišču, kar se je sicer zgodilo šele lani, ko je Škorjanc dosojeno zaporno kazen že zdavnaj odsedel.
Pred isto sodnico
Zdaj se mora sojenje začeti znova, a se je zataknilo že na začetku. Ker je mariborsko okrožno sodišče kazenski spis v ponovljenem sojenju dodelilo isti sodnici, ki je Škorjancu sodila že prvič, je odvetnik Jerman predlagal njeno izločitev in se hkrati zavzel za prenos primera na drugo sodišče zunaj pristojnosti višjega sodišča v Mariboru. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so bile Škorjancu kršene pravice tako na okrožnem kot višjem sodišču v Mariboru ter pred vrhovnim sodiščem.
Mariborsko okrožno sodišče je predlog obrambe za izločitev sodnice Danile Dobčnik Šoštarič zavrnilo. Ker je bil zavrnjen tudi predlog obrambe na vrhovnem sodišču, kjer so odločali o Jermanovem predlogu za prenos pristojnosti na drugo sodišče, je Dobčnik-Šoštaričeva nameravala začeti ponovljeno sojenje zoper računalniškega strokovnjaka, a ji je načrt padel v vodo, saj se Škorjanc sploh ni pojavil v sodni dvorani, češ da mu vabila niso poslali na pravi naslov.
Ker Škorjanc ni prišel na sodišče, predsednici senata ni preostalo drugega, kot da začetek sojenja preloži na čas po sodnih počitnicah, odvetnik pa je sodnico pozval, naj se sama izloči iz procesa. Sodnica na to ni rekla nič, višja tožilka Diana Šeruga Sagadin pa je izvajanje advokata ocenila za poskus zavlačevanja postopka.
Sojenje se bo predvidoma začelo septembra, sodišče pa bo obrambi že pred tem izročilo kopije zgoščenk, na katerih so zavarovani dokazi. Na prvem sojenju obdolženi teh dokazov ni dobil oziroma mu ni bil omogočen neomejen vpogled vanje, s čimer mu je bila – tako ustavno sodišče – kršena pravica do obrambe. Še bolj kot na vpogled v dokaze pa obramba čaka na odločitev sodišča o predlogu za izločitev dokazov, o katerih trdi, da so bili pridobljeni nezakonito. Odvetnik Jerman namreč zatrjuje, da je tajni delavec FBI Škorjančevemu domnevnemu delovanju v svetu spletnega kriminala sledil nezakonito, ker je to počel brez odredbe. Tudi ustavni sodniki so nesporno ugotovili, da dokazi, pridobljeni v ZDA, niso bili pridobljeni v skladu z našo ustavo, zato so prvostopenjskemu sodišču naložili, da mora v ponovljenem postopku presoditi, ali se smejo uporabiti.
