Jeoffreya Shawna Petersa, zdaj že upokojenega posebnega agenta ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, so prek videokonferenčne povezave zaslišali na sojenju 43-letnemu Iračanu Rašidu Azizu, ki se je do aretacije in odreditve pripora v Ljubljani preživljal kot kuhar. Specializirano tožilstvo mu očita, da je od aprila do konca decembra 2016 v Iraku deloval v teroristični organizaciji Islamska država (IS). Glavne dokaze je tožilstvo dobilo prav iz ZDA prek pravnega atašeja FBI na Dunaju.
Aziz naj bi bil po prepričanju tožilstva član vojaške enote Dat Al Savari in aktiven borec na območju iraške province Salah Ad Din. V zameno naj bi dobival plačilo in dodatno »štipendijo« za oskrbo svojih sorodnikov. Peters je na zaslišanju navedel, da so ga koalicijske sile prvič prijele leta 2006 pod imenom Aršad Kamis Aziz Hamdani. Sumili so ga, da je kot član IS podtikal eksplozivna sredstva. Naslednjič so ga priprli leta 2008. Prijeli so ga Sinovi Iraka in ga predali koalicijskim silam. Takrat so mu odvzeli prstne odtise in ga fotografirali. Naslednje leto so bili njegovi identifikacijski podatki vneseni v eno od podatkovnih baz FBI. Leta 2011 pa je bilo ugotovljeno, da se njegovi prstni odtisi ujemajo z odtisi na improviziranem eksplozivnem sredstvu, ki je bilo junija 2005 najdeno v mestu Bayi v Iraku. Vojska ga je predala centru za analizo terorističnih eksplozivnih naprav, kjer jim je uspelo izolirati sledi papilarnih linij, ki so bile na vezju polnilca brezžične telefonske bazne postaje dolgega dosega, na notranjem spodnjem delu osnovnega polnilnika in na lepilnem traku na osnovnem polnilcu brezžične telefonske bazne postaje. Sledi »sovražnega borca« so vnesli v bazo podatkov, a takrat »zadetkov« še ni bilo.
Vsaj šest različnih imen
Iz dokumentov v sodnem spisu izhaja, da je bil Aršad Kamis Aziz Hamdani priprt od julija 2008 do junija 2010, ko so ga predali v pridržanje iraški vladi. Kje je bil od leta 2010 do leta 2019, ko je v Sloveniji zaprosil za azil (identificiral se je kot Rašid Aziz), se ni vedelo. »FBI-ju njegova lokacija ni bila znana,« je izjavil Peters in dodal, da je ravno v ta namen leta 2018 Interpol za njim izdal modro tiralico. Mimogrede, v tiralici je pisalo, da je oborožen in nevaren in da se predstavlja z vsaj šestimi različnimi imeni.
Peters je še pričal, da so nato leta 2019 koalicijske sile na terenu našle še dodatne dokaze. Iz ameriških dokumentov je mogoče razbrati, da so jih zbrali v posebni operaciji v provinci Salah Ad Din v Iraku zoper visokega kurirja IS in posrednika ter varnostnika hiše Abuja Bakra al Bagdadija, vodje IS od 2014 do 2019. Na elektronskih nosilcih so našli fotografije petih moških, posnetih iz več zornih kotov. Leta 2021 so s primerjalno obrazno analizo ugotovili, da je eden od teh moških Hamdani. Primerjali so ga z njegovo fotografijo iz leta 2008. Na bojiščih so našli tudi elektronske nosilce s tabelama o plačilih, ki jih je IS od februarja 2016 do junija 2017 dajala svojim borcem. V glavni tabeli – ameriške sile so jo dobile junija 2017 v bližini iraškega Mosula – je za osebo Aršad Kamis Aziz Fajad Hamdani zapisano, da je bila od 9. aprila 2016 do 7. junija 2016 v diviziji Dat Al Savari vodja oddelka za komunikacije. Za kar je dobila dvakrat po 245 enot plačila. Nato je bila ista oseba do 30. decembra 2016 izvidnik v bataljonu za pasti, za kar je bilo izplačanih 1871 enot plačila.
Vprašanje za vojsko in zunanjo politiko
Obtoženi trdi, da mu je ime Rašid Aziz in da nikoli ni pripadal IS ali kaki drugi vojaški skupini. Ter da je bil sredi leta 2016 hudo poškodovan (ne v bojih), tako da je naslednje mesece preživel v bolnišnici in na fizioterapiji. Na vprašanje zagovornika Žige Podobnika, zakaj je bila modra tiralica razpisana šele leta 2018, če so odtise na eksplozivnem sredstvu našli že leta 2005, je Peters odgovoril, da je bilo to storjeno v okviru večje iniciative FBI, da »locirajo posameznike z ujemanjem«. Na vprašanje, ali so ZDA zoper obtoženega kakorkoli ukrepale, je odgovoril, da mu »ni znano, da bi bil v kazenskem postopku v ZDA«. Tudi za čas odreditve pripora v letih 2006 in 2008 »ni seznanjen z nobeno kazensko ovadbo«.
»Obstajajo pa obsežni biometrični dokazi, da ste bili takrat zaprti,« je dodala priča. »Če ni bil sprožen noben postopek, kakšna je bila potem podlaga za pripor?« je nadaljeval odvetnik. »To je vprašanje za ameriško vojsko in zunanjo politiko, ne pa za FBI,« je bil kratek Peters. Povedal je tudi, da ne pozna nikogar, ki je sodeloval v preiskavi obtoženega. »Verjetno je bil kdo z ministrstva za obrambo, ki je sodeloval s koalicijskimi silami,« je dodal. Spraševali so ga tudi o elektronskih nosilcih, najdenih v Iraku, in o tem, ali se še kje hranijo v fizični obliki. Peters je odvrnil, da jih čez čas uničijo, ker so zanje bistveni dokazi v elektronski obliki. Te skrbno hranijo. Označijo jih tako, da bi takoj zaznali, če bi kdo vanje posegal ali jih spreminjal.
Na naslednji glavni obravnavi bodo zaslišali še Allison Larson, strokovnjakinjo FBI, ki se ukvarja s prstnimi odtisi.