V Avstriji so že zasegli prvi avto, in sicer vozniku, ki je divjal sredi Dunaja. Ali ga bodo prodali na dražbi, sodišče še ni odločilo. Na Finskem so kazni za najhujše kršitelje prometnih predpisov odvisne od njihovega premoženja. Več kot imajo, več plačajo. Pri nas skandinavskega modela še zlepa ne bomo uvedli, zasegi avtomobilov pa so pod določenimi pogoji že možni in se tudi izvajajo.
Nekaj pred poldnevom na eno od februarskih sobot so policisti v Paki pri Velenju ulovili voznika, ki je v naselju divjal s hitrostjo 165 kilometrov na uro. Omejitev je presegel za 110 kilometrov na uro, in to na območju, kjer se je takrat sprehajalo več družin z otroki. »Vozilo pri taki hitrosti v sekundi reakcijskega časa prevozi 45,7 metra, ko prištejemo še zavorno pot, pa skupna pot znaša 181,8 metra,« so skrajno neodgovorno vožnjo komentirali na policiji. Nekaj dni kasneje so na avtocesti od Obrežja proti Ljubljani vozniku začetniku, 20-letnemu hrvaškemu državljanu, izmerili hitrost 254 kilometrov na uro. Vozniku so prepovedali nadaljnjo vožnjo in ga odpeljali v takojšnji postopek na okrajno sodišče. »Ker gre za voznika začetnika, je predpisana sankcija vsaj 1200 evrov in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja,« so sporočili z novomeške policijske uprave. V Trnovski vasi pa je voznik pri omejitvi 30 kilometrov na uro za več kot štirikrat prekoračil dovoljeno hitrost. »Vozil je nedopustnih 132 kilometrov na uro. In to v neposredni bližini osnovne šole,« so v Agenciji za varnost prometa (AVP) dejali o vožnji objestnega voznika.
»Prehitra vožnja je še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Lani je zaradi tega na slovenskih cestah umrlo 32 ljudi, v obdobju med letoma 2013 in 2022 pa kar 38,5 odstotka udeležencev v prometu,« so o skrb vzbujajočih podatkih povedali na AVP.
Slovenski policisti so lani ujeli več kot 1000 kršiteljev, ki so bili izrazito prehitri, zaradi česar so jih kaznovali s 1200 evri kazni in 18 kazenskimi točkami oziroma odvzemom vozniškega dovoljenja. Lani so tako zabeležili 11 kršiteljev, ki so na območju omejene hitrosti 30 kilometrov na uro vozili več kot 60 kilometrov na uro (še več tovrstnih kršiteljev obravnavajo mestna redarstva). V naseljih je omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro za več kot dvakrat lani preseglo 98 kršiteljev, izven naselja, kjer je omejitev 90 kilometrov na uro, pa je policija ugotovila 145 kršiteljev, ki so omejitev hitrosti prekoračili za več kot 50 kilometrov na uro. Največ izrazito prehitrih je policija ulovila na avtocestah in hitrih cestah, kjer je lani zabeležila kar 1116 kršitev tistih, ki so omejitev prekoračili za več kot 60 kilometrov na uro.
Avtomatizem zasegov
V Italiji in Švici, od 1. marca dalje pa tudi v Avstriji, so do tovrstnih »divjakov« še posebno strogi. Pri severnih sosedih lahko odslej tistim, ki omejitev hitrosti prekoračijo za najmanj 80 kilometrov na uro v naselju ali najmanj 90 kilometrov na uro izven njega, vozilo zasežejo in celo prodajo na dražbi. »Povratnike« pa lahko z zasegom kaznujejo že pri nižji prekoračitvi. Pred dnevi so tako že zasegli prvi avto, in sicer 28-letniku na Dunaju, ki je sredi noči po centru mesta s svojim VW sciroccojem dirkal s hitrostjo 114 kilometrov na uro, ni upošteval varnostne razdalje, nevarno je tudi menjaval pasove. Vzeli so mu vozniško dovoljenje, avto pa zasegli. Ali bo ostal brez njega ali pa mu ga bodo vrnili, sodišče še ni odločilo. Po poročanju medijev mora po zakonu 70 odstotkov denarja od prodaje iti v sklad za prometno varnost, preostanek pa občini, ki pokriva stroške upravnega postopka. »Obstaja hitrost, pri kateri avtomobil postane orožje. Temu bomo zdaj naredili konec in poskrbeli, da bodo kršiteljem v prihodnje takoj in trajno odvzeli njihovo zločinsko orožje,« je nova pravila komentirala avstrijska ministrica za promet Leonore Gewessler.
Podobno strogo zakonodajo naj bi kmalu sprejeli tudi na Poljskem, kjer bodo posebno strogi pri vožnji pod vplivom alkohola. Če bo imel voznik v krvi več kot 1,5 promila alkohola, mu bodo vozilo avtomatsko zasegli, v enem tednu pa bo sodišče odločilo, ali bo zaseg trajen. Na ministrstvu za infrastrukturo se težko opredeljujejo do ukrepov v drugih državah, pozdravljajo pa vse, ki izboljšujejo varnost prometa. »Določbe, ki urejajo ukrepe zoper najhujše kršitelje, so ustrezne in skladne z načelom sorazmernosti, enakosti in varnega cestnega prometa,« so na ministrstvu odgovorili na vprašanje, ali razmišljajo o strožjih ukrepih zoper najhujše kršitelje.
Višje kazni za bogatejše
V AMZS ocenjujejo, da višina globe oziroma načini sankcioniranja prometnih prekrškov sami po sebi nimajo neposrednega vpliva na boljšo ali slabšo prometno varnost oziroma na ravnanje voznikov. Pravila je treba spoštovati zaradi odnosa in odgovornosti do soljudi, ne zaradi strahu pred kaznimi. Ob spoštovanju pravil se sankcij ni treba bati, v nasprotnem primeru pa mora prekršek nekdo opaziti in sankcionirati. »Glede tega imamo v Sloveniji kar nekaj izzivov – od pomanjkanja nadzora do izmikanja plačilu glob in drugim sankcijam. Nerazumno je, da prihaja do 'odpustkov' tudi za najhujše kršitelje, ki bi jim zaradi storjenih prekrškov že moralo nehati veljati vozniško dovoljenje,« pravijo na AMZS.
Na Finskem najhujše prekrškarje udarijo tam, kjer najbolj boli – po denarnici. Tam globe namreč obračunavajo glede na višino osebnih dohodkov. Poslovneža Andersa Wiklöfa, enega najbogatejših Fincev, ki je pri omejitvi 50 kilometrov na uro vozil 82 kilometrov na uro, so kaznovali s 121.000 evri globe, obenem so mu začasno prepovedali vožnjo. Bi bilo kaj takega izvedljivo tudi pri nas? Na infrastrukturnem ministrstvu pravijo, da so o taki kaznovalni politiki v preteklosti že razpravljali, a da do kakega konkretnega premika doslej ni prišlo. Po drugi strani so izpostavili možnosti za tiste, ki globe ne morejo plačati. Kazen lahko denimo odplačajo z delom v splošno korist.
