Gregor Sukovič, trenutno zaposlen v službi generalnega direktorja policije, Peter Kovač s PP Šiška, Rok Jerman s PP Grosuplje in Vojko Mlakar s PP Cerknica so štirje policisti, ki se bodo morali pred sodnikom Markom Beovičem zagovarjati zaradi domnevno spornega ravnanja ob protestih proti vladi Janeza Janše 5. oktobra 2021.
Tistega dne med 17.12 in 17.15 naj bi na Kongresnem trgu v Ljubljani med varovanjem javnega shoda Sukovič kot komandir petega oddelka posebne policijske enote PU Ljubljana (vedoč, da niso izpolnjeni pogoji iz zakona o nalogah in pooblastilih policije) policistom ukazal, da uporabijo bombomete zoper množico, ki ni huje in množično kršila javnega reda. Zato so Kovač, Jerman in Mlakar brez predhodnega opozorila, da bodo uporabili plinska sredstva, in ne da bi se prepričali, ali so podani pogoji za izpolnitev ukaza, v park in na ploščad Kongresnega trga izstrelili najmanj deset plinskih nabojev s kemičnim solzivcem. Jerman šest, Kovač in Mlakar pa po dva. Ljudi so zato pekli oči, koža, nos in grlo, s čimer jim je bila kršena z ustavo pridobljena pravica do osebnega dostojanstva, piše v obtožnem predlogu tožilke Mojce Gruden, ki tudi navaja, da bi obtoženi glede na usposobljenost in pridobljene izkušnje pri varovanju preteklih shodov morali predvidevati, kakšne učinke bo kemični plin povzročil.
Številne priče
Če bi krivdo priznali, je tožilka za četverico že v preiskavi predlagala pogojne kazni. A priznal ni nihče, zato bo sledila glavna obravnava, ki se bo začela 23. januarja. Tožilstvo je že predlagalo zaslišanje številnih prič, med drugim članov operativnega štaba PU Ljubljana, pripadnikov 1. in 5. oddelka posebne policijske enote PU Ljubljana ter trinajstih udeležencev shoda. Sukovičev zagovornik Žiga Podobnik je dodatno predlagal, naj sodišče pregleda posnetke osebnih kamer policistov in pridobi posnetke pogovorov med policisti prek tako imenovanih tetra postaj (v spisu so le posnetki skupinskih klicev). Odvetniki preostalih Nina Lunaček, Darja Bajželj in Uroš Miklič so se s tem strinjali. Tožilka je podvomila, da so se individualni pogovori snemali, je pa predlagala, da o tem zaslišijo nekoga z urada za informatiko in komunikacije. V primeru, da posnetkov ni (več), pa bi ga vprašali, ali se da pridobiti vsaj podatke o tem, kdaj in kdo od obdolženih je v kritičnem času komuniciral s kom.
Brez opozorila začeli streljati
Policija je sicer že takoj po protestu obravnavala osem pritožb občanov, ugodila pa je le eni, ko »policisti, ki so iz pušk izstreljevali plinske naboje, niso v popolnosti spoštovali splošnega ustavnega načela sorazmernosti«. Gre za pritožbo T. J., ki se je med hojo iz službe po naključju znašla pri stavbi Filharmonije na Kongresnem trgu. Povedala je, da ljudi takrat ni bilo veliko, nihče ni bil nasilen. Na drugi strani trga je bilo od deset do 15 policistov, ki so nenadoma brez opozorila izstrelili tulce, eden je priletel meter stran od njenih nog. Takrat so jo začele peči oči.
Po njenih besedah so ljudje prosili policiste, naj ne mečejo plina, in se umikali k Ljubljanici, a je bilo tudi tam vse zadimljeno. Do 8. oktobra je ostala na bolniškem dopustu zaradi možnosti mehanične poškodbe roženice s trdimi delci solzivca.
Opozorila 63 policistom
Komisija, ki je znotraj policije (takrat jo je vodil Anton Olaj) pripravila poročilo, je sicer na splošno ocenila, da so bila prisilna sredstva uporabljena zakonito, da pa so policisti v dveh primerih nestrokovno oziroma napačno izbrali plinske naboje z daljšim dometom. Ugotovila je tudi, da ni bilo pogojev za izstreljevanje plinskih sredstev, ker »na posnetkih ni bilo videti nobene kršitve, kaj šele množične kršitve javnega reda«.
Tudi nadzorna komisija notranjega ministrstva je po menjavi oblasti ugotovila, da je policija v posameznih primerih plinske naboje uporabila nestrokovno. Oprla se je na posnetke z osebnih kamer policistov, ki niso posnele kršitev protestnikov, nadzorniki pa so pogrešili tudi opozorilo pred uporabo prisilnih sredstev. Opozorila je tudi na pomanjkljivosti pri dokumentiranju postopka z uradnimi zaznamki. Februarja 2023 so tedanji najvišji predstavniki policije in notranjega ministrstva pojasnili, da so zaradi strokovnih nepravilnosti izrekli opozorila 63 policistom, sume kaznivih dejanj 13 policistov pa je preiskovalo specializirano tožilstvo. Očitno se je le v primeru štirih prej omenjenih odločilo za kazenski pregon. Grozi jim denarna kazen ali do tri leta zaporne kazni. x
