Dolgih šest ur sta se bivši hrvaški smučar Ivica Kostelić in njegov prijatelj iz Francije v ponedeljek zvečer z golimi rokami držala prevrnjenega kajaka. V mrzli vodi sta pristala zaradi tri do štiri metre visokih valov, močan južni veter in tok sta ju odnesla dobre tri kilometre stran od obale. Šlo je za življenje ali smrt. Imela sta srečo. V ekstremnih vremenskih razmerah in izrazito razburkanem morju so tvegali pripadniki črnogorske mornarice in ju s patruljnim čolnom rešili pri izlivu reke Bojane pri Ulcinju. Imeli so tudi vojaško helikoptersko pomoč iz zraka. Tretji avanturist se je rešil sam in priplaval do albanske obale. V pristanišču Bar so premražena kajakaša predali reševalnim ekipam. Iz bolnišnice so pozneje sporočili, da sta pacienta v stabilnem stanju, da sta zmožna komunicirati, hoditi in jesti. Rešili sta ju potapljaški obleki, ki sta jima pomagali ohranjati telesno temperaturo. Po navedbah hrvaškega zunanjega ministrstva sta noč preživela v bolniški postelji, Kostelić pa naj bi se v zelo kratkem vrnil v domovino. Pri reševalni akciji nekdanjega smučarskega asa je posredoval tudi hrvaški premier, ki je poklical albanskega in črnogorskega kolega ter ju prosil za pomoč. Trojica se je v neugodni in za življenje nevarni situaciji znašla, ker jo je »presenetilo« poslabšanje vremena.
Ponedeljkova kajakaška avantura je del obširnejšega podviga, zimskega prečenja gorskega območja Prokletije, znane tudi pod imenom Albanske Alpe. To je edino evropsko gorstvo, ki ga še nihče ni presmučal. Na avanturi sta se Kosteliću pridružila francoski alpinist Mathieu Meynadier iz Briancona in snemalec Bertrand Delapierre iz Chamonixa. Ob podpori štiričlanske logistične ekipe so po poročanju hrvaških medijev februarja ob začrtani poti postavljali zavetišča, opravljali izvidnico in smučali v Valboni, od začetka marca do ponedeljka, ko se je avantura skoraj končala tragično, pa so se prebijali do Jadranskega morja. »Zelo vesel sem, da sem zagnal ta poseben projekt, planinsko potovanje, na katerem bomo smučali, kolesarili in veslali s kajaki. V njem bom združil svoji največji strasti, gore in morje,« je bil Kostelić navdušen pred začetkom poti. Na težave so naleteli že na prvem delu, najhuje pa je bilo ravno v ponedeljek. Na srečo je zgodba dobila srečen konec.
Ozebline na Grenlandiji
Ivica Kostelić se je od profesionalnega smučanja uradno poslovil leta 2017, a se tudi po upokojitvi ni umiril. 45-letni dobitnik olimpijskih kolajn in kristalnih globusov je velik ljubitelj adrenalinskih in ekstremnih podvigov. Po poročanju hrvaškega portala Net.hr ga je velika ljubezen do morja v kombinaciji s tekmovalno naravo in željo po premikanju meja potisnila v svet jadranja. Poleg tega je velik navdušenec tako nad cestnim kot gorskim kolesarjenjem. Aprila 2016 je skupaj s Slovencem Miho Podgornikom in Islandcem Thorsteinnom Jakobssonom na tekaških smučeh in peš prečil Islandijo, tri leta kasneje pa je s še tremi člani ekipe v manj kot dveh tednih na smučkah in s posebnimi sanmi, pulkami, prehodil 220 kilometrov, se povzpel na vulkanski gori Herdubreid in Askjo ter nanizal šest prvenstvenih smučarskih smeri po pobočjih teh gora. Novembra 2022 se je po štirih letih priprav podal na eno najbolj prestižnih solo regat na svetu, Route du Rhum. Nekaj več kot 6100 kilometrov dolga pot se je začela v francoskem pristanišču Saint-Malo, cilj pa je bil na francoskem otoku Guadeloupe v Karibih. Zaradi okvare na plovilu je Kostelić po tednu dni odstopil, je pa leto prej skupaj s Francozom Callistom Antoinom na svoji prvi čezoceanski regati zasedel deveto mesto. Kostelić je lani smučal tudi po ledeniku na Aljaski.
Še najbolj pa sta si z Miho Podgornikom zapomnila 582 kilometrov dolgo potovanje po snežnih in ledenih površinah Grenlandije spomladi 2017, kjer se je temperatura spustila tudi pod –30 stopinj Celzija. Na 18 dni trajajoči poti sta se spopadala s slabim vremenom z močnim vetrom in nizkimi temperaturami, avantura pa bi se za dvojico lahko končala s precej hudimi posledicami, saj sta skoraj zmrznila. Podgorniku je zaradi ozeblin celo grozila amputacija nekaj prstov, a se je tudi ta avantura za vse vpletene končala z vsemi ohranjenimi okončinami. Pozdravila sta jih z obiski hiperbarične komore. O življenjskem podvigu sta posnela film Proti horizontu. Kostelić je večkrat povedal, da se odprav loteva tudi zaradi želje po svobodi in umiku od civilizacije. Edina ključna, v življenju pomembna vprašanja zanj pa so, kakšno bo vreme, kje boš spal in kaj boš jedel. A to lahko človek spozna šele daleč stran od ljudi in mest. V naravi.
