Vsako leto se v naših gozdovih zgodi kar nekaj delovnih nesreč, tudi tistih najhujših. Lani je med delom v gozdu umrlo šest ljudi, predlani sedem, leta 2019 dvanajst, pred štirimi leti štirinajst. Vsaka od nesreč pomeni hudo tragedijo ne le za tistega, ki izgubi življenje, pač pa tudi za vse, ki za njim ostanejo. Enega takšnih tragičnih primerov so danes začeli obravnavati na ljubljanskem sodišču. Na zatožno klop je sedel danes 31-letni Anže Cerar, kriva pa je nesreča, ki se je 4. februarja predlani zgodila v gozdu pri Moravčah. Takrat je umrl Cerarjev svak, komaj 28-letni Primož Š. Cerarja so na sodišče pospremili žena, sicer tudi pokojnikova sestra, ter Primoževa oče in žena. Ta je sodnici Tini Lesar že povedala, da ne bo terjala nobene odškodnine.
Primož Š. je bil v domačem kraju zelo priljubljen. Rad je imel šport, bil je alpinistični pripravnik, z ženo sta pričakovala otroka. Bil pa je tudi izučen gozdar, s sečnjo se je ukvarjal profesionalno, imel je podjetje. Cerar mu je pri delu včasih pomagal, tako je bilo tudi usodno jutro. Bil je torek, ko sta se zjutraj odpravila v gozd blizu naselja Straža, dobre tri kilometre od doma. Sledil je tragičen splet dogodkov. »Ob 7.48 se je v naselju Straža pri Moravčah, občina Moravče, v gozdu pri podiranju dreves smrtno poškodoval občan. Gorski reševalci GRS Kamnik so pokojnika prenesli s težko dostopnega območja do pogrebnega vozila. O dogodku so bile obveščene pristojne službe,« so takrat sporočili z republiške uprave za zaščito in reševanje. S policije pa, da je pri spravilu lesa eno od padajočih dreves zadelo 28-letnega moškega, ki je na kraju nesreče umrl, in da dogodek še preiskujejo. In kaj natančno se je zgodilo? Primož Š. je, kot so ugotovili, posekal smreko, potem pa Cerarju naročil, naj poseka še hrast v bližini. Medtem ko je Primož Š. čistil smreko, se je Cerar res lotil hrasta. Toda med padanjem je to drevo zadelo sušico, suho smreko, ki se je v zraku zlomila. En kos je padel na tla, nato se je od tam odbil in nesrečnega Primoža zadel natančno v glavo.
Veter ni imel vpliva
Cerar je zdaj obtožen kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, za kar je zagrožena kazen od petih mesecev do petih let zapora. Vidno prizadet je sodnici povedal, da obtožnico razume, očitka, da je zagrešil kaznivo dejanje, pa ni priznal. Sicer pa tožilec Luka Virant kaznovalnega predloga za primer, da bi prišlo do priznanja, niti ni imel. Tako zdaj Cerarja čaka klasično sojenje, kjer bo podal zagovor, zaslišali bodo izvedenca in priče. Zagovornik Miha Kunič je predlagal, da bi zaslišali inšpektorja z inšpektorata za delo. Kot je dejal, sta pripravila poročilo o nesreči, v katerem sta med drugim navedla, da sta bili delovišči Cerarja in njegovega svaka »relativno zadostno oddaljeni med seboj«, da se je »nevarno območje zaradi padajoče sušice podaljšalo« in da »sekač, ki je bil v sklonjenem položaju, sodelavca ni mogel videti«.
Po Kuničevih besedah iz obtožnice ni jasno, ali tožilstvo meni, da je šlo v odnosu med obtoženim in pokojnikom za elemente delovnega razmerja ali ne. Kot je dejal, so v sodni preiskavi določili izvedenca za varstvo pri delu v gozdu, ki je vezan na zakon o varstvu pri delu oziroma odnose iz delovnega razmerja. Inšpektorat pa je izhajal iz stališča, da med njima delovnega razmerja ni bilo, je povedal. Predvsem pa je pozval tožilstvo, naj navede, kateri konkretni predpis naj bi obtoženi kršil, da bi mu lahko očitali kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti. Tožilec dokaznim predlogom obrambe ni nasprotoval, pripomnil pa je, da Cerarju ne očita povzročitve nesreče v okviru delovnega razmerja.
Po tragediji je bilo veliko govora o tem, ali je bilo morda krivo slabo vreme – takrat je bilo namreč v večjem delu države zelo vetrovno. Tudi načelnik GRS Kamnik Srečko Podbevšek, katere člani so pomagali po nesreči, je po nesreči za Slovenske novice izjavil, da je pihal veter v močnih sunkih. Vendar pa, kot nam je uspelo izvedeti, po ugotovitvah inšpektorjev veter ni imel nobenega vpliva na nesrečo.
