Včeraj opoldne je Velika planina pokazala vse svoje obraze – od sončne dobrodošlice do goste megle, dežja in močnega vetra. »Jim ne zavidam. Sploh pa ne policiji, ki je s ponedeljka na torek ostala pri razbitinah strmoglavljenega letala. Ponoči je pihalo tudi do 90 kilometrov na uro,« nam je povedal voznik nihalke, s katero smo se opoldne pripeljali na planino. A vztrajnost se je splačala, saj so se gasilci in policisti včeraj vendarle prebili do kabine letala in trupla pilota.
S helikopterjem vendarle dostavili opremo
Manjše letalo tipa mooney ovation M20R, ki je poletelo iz Zagreba, je v ponedeljek nekaj pred pol deveto uro dopoldne izginilo z radarja nekje nad Veliko planino. Okoli pol enih popoldan istega dne so gorski reševalci iz Kamnika našli dele letala, ki je trčilo v kočo v lasti ljubljanske strojne fakultete. Reševalci, gasilci in policija so v ponedeljek na Veliko planino lahko prišli samo peš ali z nihalko, in naprej s službenimi vozili podjetja, ki upravlja nihalko.
Pot po cesti mimo Kranjskega Raka do parkirišča Ušivec je bila v zgornjem delu nevozna, zato so jo včeraj zaradi lažje logistike očistili. V oknu nekoliko lepšega vremena pa je včeraj na planino lahko poletel tudi helikopter in prepeljal opremo na kraj nesreče. Prav dostavljena oprema je omogočila, da so policisti in gasilci nazadnje lahko vstopili v na pol preklano kočo in v njej našli truplo pilota. Irfan Beganović s policijske uprave je sicer opozoril, da bodo identiteto pilota dokončno potrdili šele v prihodnjih dneh, sklepajo pa, da gre za pogrešanega švedskega državljana.
Ponesrečenca sta včeraj poskušala iskati tudi njegova sinova, ki sta se v zgodnjih dopoldanskih urah z osebnim avtomobilom prebijala do kraja nesreče. »Ker s svojim avtomobilom nikakor ne bi mogla priti do vrha, so ju kolegi prepeljali do Zelenega roba, nato pa pospremili do koče,« nam je povedal eden od zaposlenih v podjetju Velika planina.
Letalo strmoglavilo na robu naselja
Do koče, v katero je strmoglavilo letalo, se je bilo včeraj še izjemno težko prebiti. Tudi Dnevnikova ekipa je levo od koče Zeleni rob proti planini Konjščica nekaj metrov gazila po blatu, nato po snegu in se lovila na ledu. Prvi del poti je vodil mimo strnjenega naselja planinskih koč, v katerih v ponedeljek dopoldne nihče od naših sogovornikov ni slišal ne letala ne strmoglavljenja. Toda če bi letalo, ki ob strmoglavljenju ni eksplodiralo oziroma zagorelo, strmoglavilo le nekaj deset metrov zračne linije stran, v gosto poseljeno naselje lesenih koč, bi bile posledice nesreče lahko še bistveno hujše.
»Danes je še v redu. Včeraj je bila megla tako gosta, da nismo videli meter pred sabo,« nam je povedal eden izmed policistov, ki so prizorišče nesreče zavarovali s policijskim trakom, tako da smo dogajanje pred kočo, ki jo je letalo presekalo na pol, lahko opazovali le od daleč. Izvedeli smo, da se je letalo zakopalo v kočo, del krila in kolo pa so že v ponedeljek našli v bližini. Zmečkana pločevina je včeraj ležala tudi pod večjo skalo pod kočo, nekaj metrov stran pa so v snegu ležala polomljena bruna in skodle. Kabina s pilotom naj bi bila ugreznjena v kletnem prostoru, do katerega so se gasilci lahko prebili šele včeraj. Pred tem je bilo prenevarno, saj je obstajala bojazen, da bi se koča »sesula vase«.
Gasilci so zato najprej s tramovi podprli notranje dele koče in streho ter s tem omogočili varen dostop do razbitin letala. Malo po 14. uri smo slišali težko pričakovano informacijo policije, da so prišli do trupla. Gasilci v koči so nato odstopili prostor policiji, ki je dokumentirala videno, svoje pa sta opravila tudi oba preiskovalca letalskih nesreč, ki sta bila na planini že od ponedeljka.
Letalo ni sporočilo svoje lokacije
Čeprav so z najdbo trupla policisti zaključili ogled kraja nesreče, se preiskava nadaljuje. Obilica dela čaka tudi preiskovalca letalskih nesreč Tonija Stojčevskega, ki smo ga skupaj s kolegom ujeli med vračanjem v dolino. Stojčevski nam je pojasnil, da je bilo iskanje strmoglavljenega letala zahtevno že zaradi slabih vremenskih razmer, v letalu se za nameček ni sprožila naprava, ki sporoči lokacijo ponesrečenega letala. Tako naprava kot njena baterija sta bili namreč povsem uničeni. Zato so si pomagali s koordinatami, ki jim jih je posredovala kontrola zračnega prometa.
»Preiskava je bila zahtevna, dva dni v zimskih pogojih. Nevarnost zrušitve objekta, v katerem je bilo letalo, je bila namreč velika,« je Stojčevski pozno popoldne poudaril na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v dolini. Stojčevski je posebej izpostavil tudi delo gasilcev. Že prvi dan je v iskalni akciji sodelovalo kar 67 gasilcev iz petih kamniških gasilskih društev in 32 gorskih reševalcev, včeraj pa je 13 gasilcev poskrbelo za varen vstop v napol podrto kočo.
Kaj je bil vzrok nesreče, še ni znano, dejstvo pa je, da so bile vremenske razmere in vidljivost v času nesreče nad Veliko planino izjemno zahtevne oziroma zelo slabe. Več bo predvidoma znanega v 30 dneh, ko bo služba za preiskovanje letalskih nesreč pripravila uvodno poročilo o nesreči, končno poročilo pa bo pripravljeno v enem letu.
