Malodane filmska zgodba, ki se je lanskega avgustovskega jutra dogajala v Zatolminu, je dobila sodni epilog. Majdi B., ki je svojega takrat 89-letnega očeta napadla s solzivcem in žicami, povezanimi v nekakšno električno napravo, kakršno je prej videla na Youtubu, si priskrbela dele in jo naredila doma, je sodnica Tamara Birsa izrekla ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v bolnišnični ustanovi, ki lahko traja največ pet let.

Izkazalo se je, da je bil njen napad na očeta posledica dlje časa trajajoče, a nikoli zdravljene hude duševne bolezni, njenega notranjega občutka ogroženosti in sovražnosti do bližnjih, predvsem do očeta. »Danes, ko nimam več teh notranjih strahov, povezanih z boleznijo, vem, da takšno ravnanje ni bilo pravo. Sprejemam predlagani ukrep, to je za moje dobro, da bom lahko nekoč normalno delovala,« je povedala obtožena. Ko bo končala obvezno zdravljenje, si želi odseliti od doma, najeti stanovanje in poiskati službo. Pred časom je poučevala na srednji šoli, če je ta postopek ne bi oviral in če bo zdravljenje uspešno, bi lahko znova poiskala službo v šolstvu ali pa delala kot prodajalka, je razmišljala.

Dom v strahu zapuščala čez balkon

Majda B. je v zagovoru pripovedovala o očetu, ki da je vse življenje kričal nanjo. Po njegovem mnenju nikoli ni ničesar storila prav, očital ji je, da niče ne dela, da mu ne pomaga... »Uničeval mi je rože, okrog o meni grdo govoril, z ničemer ni bil nikoli zadovoljen. Izogibala sem se mu, hišo sem zapuščala čez balkon in latnik pod njim, da ga ne bi srečala,« je povedala na sodišču.

Rože je zalivala, ko ga ni bilo doma, posodo in perilo je prala zvečer. Odseliti se ni mogla, ker ni imela denarja. Po vsem tem ga je avgustovskega jutra pričakala v zasedi. Tožilka je v obtožnici razložila, da se je na napad pripravila, kupila je solzivec in električne kable. Ko je prišel po hodniku, je pred njega skočila iz ene od sob in ga z neizoliranimi deli žic, ki so bile prek kabla in vtikača povezane z električno napeljavo, začela udarjati po sprednjem delu telesa in obrazu. On se je branil z berglo, ona ga je poškropila s solzivcem, ko je padel, ga je z elektriko tresla po podplatih, mu ovila kabel okrog vratu in ga začela dušiti. Očetu je kljub vsemu uspelo priklicati pomoč in po zaslugi sosedov je danes živ. Hčerkino dejanje je ostalo pri poskusu.

Oče je ne želi več videti

»To je bilo stanje, ki so ga vodile blodnje in halucinacije,« je na zaslišanju poudarila psihiatrinja in sodna izvedenka Ingrid Velikonja, ki je Majdi šele v priporu diagnosticirala bolezen, njej poprejšnji zdravniški karton je bil prazen. Čeprav so se njene težave začele že veliko prej. 

Njen oče Franc Jožef B. kljub temu ni nikoli pomislil, da je njegova hči morda bolna ali da ima težave z duševnim zdravjem. Ponovil je, da ima hči kar nekaj šol, da bi lahko lepo živela in imela veliko prijateljev, če bi le hotela delati. »Nihče je ni učil nič slabega, a ona je začela delati vse slabo. Če je že kaj naredila, je naredila kaj slabega. Izogibala se me je,« je dejal in zanikal, da bi imel občutek, da se ga hči boji. Še več, ob koncu zaslišanja ji je 90-letni oče sporočil, da jo doma v Zatolminu ne želi nikoli več videti.

»Morda pa se bodo razmere spremenile, ko vaša hči ozdravi. Vaša hči je bolna, le da dolgo časa za to niste vedeli,« ga je sodnica Tamara Birsa spodbudila k razmisleku. Prav tako tudi Majdo, da bo morda, ko bo zdravljenje uspešno, uspela svoje domače videti takšne, kot so, in ne takšne, kot jih je doslej dojemala pod vplivom bolezni.