»Kar se je Milanu zgodilo, je grozna stvar. Bil je dober človek. Ampak ko ga je Skrinjar udaril, nisem imel nobene izbire. Pomagal sem pri odstranitvi trupla, a zato, ker mi je Skrinjar grozil. Nisem ga pa ubil, tega ne morem priznati,« je danes pred senatom kranjskega sodišča zatrjeval 34-letni David Trivić iz Cerkelj na Gorenjskem, obtožen, da je skupaj s 27-letnim Andražem Skrinjarjem z Bleda junija lani v Stražišču pri Kranju umoril 58-letnega Milana S. Trivić torej trdi, da je moril Skrinjar, on pa je pomagal, da se je znebil trupla. Skrinjar je povedal skorajda enako, samo vlogi je povsem zamenjal: Moril da je Trivić, on pa (nemočno in v strahu) gledal, kaj počne. »Vse je delal on, jaz sem bil kot marioneta…Sam ne bi mogel ubiti človeka, ne glede na karkoli... Trivić laže. Velikokrat je že lagal, na laži sem ga dobil tudi sam,« se je zagovarjal danes in v preiskavi.

Trivić je Milanu dolgoval 14.500 evrov, poplačilu bi se tako izognil. Prav tako naj bi imela informacijo, da Milan doma hrani precej denarja. Po umoru sta iz njegove denarnice sicer vzela 500 evrov, ključe hiše in avta ter tri kovčke z orodjem.

Motiv denar

Obtožena sta nekdanjega sodelavca Milana S. obiskala v noči na 7. junij lani. Skupaj so pili, nakar je eden njiju Milana S. od zadaj z macolo udaril po tilniku in nato še najmanj desetkrat po glavi, piše v obtožnici. Z olfa nožem sta ga porezala po vratu, potem pa mu čez glavo poveznila vrečko in mu jo z vrvjo močno zavezala okoli vratu, da se je nesrečnež zadušil. Truplo sta naložila v prtljažnik Skrinjarjevega avta in odpeljala na Jelovico, kjer sta ga odvrgla. Motiv? Trivić je Milanu dolgoval 14.500 evrov, poplačilu bi se tako izognil. Prav tako naj bi imela informacijo, da ima Milan doma precej denarja. Po umoru sta iz njegove denarnice sicer vzela 500 evrov, ključe hiše in avta ter tri kovčke z orodjem.

obtoženi Andraž Skrinjar, umor, sodišče, Kranj

Tudi soobtoženi Andraž Skrinjar poskuša sodišče prepričati, da je Milana umoril njegov pajdaš.

Svetoval mu je meditacijo

Trivić je danes povedal, da se je šel takrat k Milanu menit o dolgu. Povedal mu je, da bo v nekaj dneh vzel kredit in mu denar v celoti vrnil. Zakaj je šel Skrinjar zraven, ni znal pojasniti. Pri Milanu so popili vsak po tri velika piva in dve viljamovki. Pogovor je bil miren, o službi in življenju. Potem pa se je Milan odpravil proti garaži, da pločevinke vrže v smeti. »Takrat me je Skrinjar zabodeno pogledal, odrinil, prijel macolo, ki je ležala na tleh in Milana udaril dvakrat ali trikrat po glavi. Potem je še z olfa nožem potegnil po njegovem vratu. Drl sem se, kaj delaš, ali si f…..n ali nekaj takega. Tudi bruhat sem šel ven, ker ne prenesem krvi. Ko sem se vrnil, je imel Milan že vrečo čez glavo. Vpil sem, če je nor, on pa je rekel, da 'zdaj je, kar je'. Potem je Milan izdihnil,« je zavzeto opisoval Trivić.

Skrinjar mu je naročil, naj vzame ključe, denar in orodje, on pa je ubogal, ker se ga je bal, je razložil. Enako je bilo, ko sta dajala truplo v avto in se odpeljala na Jelovico. »Samo sedel sem v avtu kot kup nesreče in molil, da bi bil dan čim prej mimo,« je izjavil. Pa sta se vendarle nato spet vrnila v pokojnikovo hišo, ker je Skrinjar hotel Milanov zvezek s spiskom dolžnikov in telefon. Trivić je rekel, da je zvezek vzel, telefon pa je videl, a ga je pustil. Skrinjar ga je potem nagovarjal, da bi se še enkrat vrnila, ker naj bi Milan nekje doma hranil 400.000 evrov. In ko je bilo vse mimo, mu je Skrinjar svetoval, naj doma meditira, da si bo vse skupaj izbil iz glave.

Najprej poskrbi zase

Skrinjar pa je v zagovor (bolj umirjeno kot soobtoženi) pojasnil, da je šel s Trivićem k Milanu zato, da bi bil priča pri vrnitvi dolga. Vse, kar se je nato zgodilo hudega, je zagrešil Trivić - sam je bil nad tem čisto šokiran. Trivić mu je naročil, naj da polivinil v prtljažnik, da bosta vanj dala truplo. Tudi na Jelovico je vozil po njegovem ukazu. »Bal sem se ga in se ga še vedno. Govoril mi je, da pozna plačance in da si je od enega izposodil pištolo, kupil pa tudi naboje,« je pojasnjeval senatu. Zdravstvenega tehnika po izobrazbi so vprašali, kako da ni ukrepal, ko je nekdanjega sodelavca videl v mukah in bolečinah. »Nisem vedel, kaj naj naredim. Ali to ali pa bi David še mene napadel. Vem, da je to popolnoma neetično. A tako pri reševalcih kot pri gasilcih so nas vedno učili: najprej poskrbi za svojo varnost,« je izjavil. 

Priporočamo