Devet mesecev sta se pred roko pravice skrivala 29-letna Mehičanka Priscila Lara Guevara, nekdanja lepotna kraljica, in njen 48-letni partner Constantin Dumitru, državljan Romunije in Nizozemske, preden so ju julija lani prijeli na meji med Črno goro in Hrvaško. Profesionalna roparja, specializirana za krajo vina, ki naj bi se tik pred aretacijo mudila celo v Sloveniji, sta obtožena kraje vrhunskega vina iz kleti restavracije luksuznega španskega hotela Atrio oktobra 2021. Popihala sta jo s 45 steklenicami, katerih vrednost so takrat ocenili na kar 1,6 milijona evrov, sodni izvedenec pa jo je kasneje znižal na še vedno kar konkretnih 754.000 evrov. Plena niso našli in še danes ni znano, kaj sta storila s tekočim zakladom. Hrvaške oblasti so dvojico na podlagi evropskega pripornega naloga izročile Španiji, kjer se je v kraju Cáceres te dni začelo sojenje. Priscila in Constantin sta nanj čakala v priporu, branita se z molkom. Očitajo jima tatvino vina, ki da sta jo dlje časa načrtovala, pri čemer ju je gnal finančni motiv. Torej zaslužek. Tožilstvo za vsakega od njiju zahteva štiri leta in pol zaporne kazni, obramba pa oprostilno sodbo.
Priprave na rop so bile dolgotrajne, saj sta obtožena restavracijo z dvema Michelinovima zvezdicama v kraju Cáceres na zahodu države obiskala kar trikrat, preden sta četrtič udarila. 29-letnica se je v hotel prijavila s ponarejenim švicarskim osebnim dokumentom, zakrinkana je bila z lasuljo, s pajdašem pa sta si najprej v restavraciji privoščila večerjo. Osebje ju je peljalo na ogled vinske kleti, nakar sta se odpravila v sobo. Okoli pol dveh zjutraj je ženska odšla na recepcijo naročit nekaj hrane, čeprav je bila kuhinja že zaprta. Umik receptorja v kuhinjo, kjer je pripravljal solato in sladico, je izkoristil njen 47-letni pajdaš in z ukradenim ključem smuknil v klet. Akcija je bila bliskovita, trajala je le nekaj minut, a dovolj, da je tri nahrbtnike napolnil s steklenicami. Morebitno trkanje med njimi je ublažil s hotelskimi brisačami. Da so bili tarča roparjev, so v hotelu ugotovili takoj naslednje jutro, a je bilo prepozno. Dvojica je iz sobe izginila že okoli pete ure zjutraj. Nekaj dni kasneje sta zapustila Španijo in se zadrževala v različnih evropskih državah, s čimer sta policiji povzročala velike preglavice pri njuni izsleditvi.
Redko in zavarovano
starodobno vino
Po pregledu posnetkov nadzornih kamer in temeljiti preiskavi so roparja po treh mesecih identificirali, z odličnim sodelovanjem med državami ter s pomočjo Interpola in Europola pa so jima sredi julija končno stopili na prste. Zanj sta bila sicer razpisana še dva zaporna naloga madridskega sodišča. Gre za »profesionalca« s področja enologije, ki je v preteklosti že kradel vrhunsko vino in drug alkohol: enkrat dve steklenici vina v vrednosti 39.000 evrov, drugič steklenico okoli pet tisočakov vrednega viskija. Zanjo naj bi bil to prvi takšen podvig. Kot smo že omenili, policija plena vse do danes ni našla. Preiskovalci raziskujejo, ali sta steklenice morda prodala kakšnemu zbiratelju. Zanima jih tudi, ali je imela dvojica pomagače, naročnike ali pa je delala na lastno pest. Izvedeli niso ničesar. »Od take vsote se da dolgo dobro živeti,« je prepričan vodja oddelka za gospodarski kriminal v Španiji.
Med plenom je tudi okoli 350.000 evrov vredna steklenica vina château d'yquem z letnico 1806, je novembra lani za revijo Decanter potrdil José Polo, solastnik in sommelier okradene restavracije. Od tatov je bil pripravljen odkupiti ukradene steklenice, sploh omenjeno najdražjo. S solastnikom, chefom Tonom Perezom, sta jo leta 2000 nabavila v Londonu. »Oropala sta naju sanj,« je po ropu potarnal Polo in dodal, da so med ukradenimi številne steklenice starodobnega vina, med drugimi francoski romanee conti iz Burgundije (z letnicami od 1990 do 2012) ter sedem steklenic vina château d'yquem iz Bordeauxa z letnicami od 1806 do 1901. Ker so bile vse steklenice označene, obenem pa gre za redko vino, bi jih bilo izjemno težko prodati. Polo in Perez sta jih imela sicer zavarovane. A podobno kot pri krajah umetnin si tudi v tem primeru ni težko predstavljati, da bi steklenice vendarle pristale v kakšni zasebni zbirki.
