»Prišteven človek pri polni zavesti tega ne more narediti,« se je 6. junija, na začetku ponovljenega sojenja, zagovarjal Silvo Drevenšek. »Mislim, da se mi je 'fejst' zmešalo. Toliko vbodov, to se ti mora več kot zmešati.« Izgovarjal se je, da je bil pod vplivom zaužitega alkohola in zato ni vedel ter razumel, kaj je storil. Prepričljivost njegovega zagovora je obramba skušala podkrepiti z novim izvedenskim mnenjem, ki ga je izdelala tričlanska komisija. Včerajšnje nadaljevanje glavne obravnave je razkrilo, da se obrambni načrt ni izšel.
Pred veliki senat, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Kolarič, je najprej stopila Alenka Kuštrin Samba z Inštituta za sodno medicino. Izvedenka za področje forenzične toksikologije in alkoholometrije je morala v tričlanski komisiji izračunati, koliko alkohola je imel v krvi Drevenšek, ko je zagrešil svoj morilski pohod.
Koliko vina je spil po trojnem umoru?
V svoji nalogi je med drugim upoštevala podatek, da so obtoženemu po aretaciji izmerili 3,5 promila alkohola v krvi, pa tudi izjave prič, pri katerih se je Drevenšek zglasil po krvavem dogodku. Potem ko je umoril bivšo partnerico in njene starše, se je namreč odpeljal do sokrajanke in jo prosil za steklenico vina. Izročila mu je skoraj polno dvolitrsko steklenico. Ko so jo preiskovalci kasneje našli v Drevenškovem avtomobilu, je bila do polovice izpraznjena. Preden je bila Drevenšku na božični večer 2021 odvzeta prostost, je obiskal še eno družino. Tam je po pričanju prisotnih na dušek spil od pol do 1,3 litra vina. Na podlagi teh podatkov je izvedenka izračunala, da je imel Drevenšek v času očitanih kaznivih dejanj najmanj 0,8 in največ 2,8 promila alkohola v krvi.
Izvedenec psihiater Peter Pregelj je Drevenšku diagnosticiral neopredeljeno osebnostno motnjo in odvisnost od alkohola. »Pri preiskovancu ni bilo mogoče ugotoviti hude intoksikacije v času storitve kaznivih dejanj,« je zbranim razložil Pregelj.
Psiholog diagnosticiral mešano osebnostno motnjo
Kliničnega psihologa Bojana Zalarja je sodišče zaslišalo po videokonferenci. Drevenšku je postavil diagnozo mešana osebnostna motnja. Obtoženi ima po prepričanju strokovnjaka popačeno mišljenje, ki zapleta odnose z ljudmi in krivdo za dogodke vedno pripisuje nekomu drugemu. »Za to osebnostno motnjo je značilno nihanje v ekstremih, hkrati je prisotno sprejemanje in neodobravanje,« je razložil izvedenec in sporočil ključno ugotovitev mnenja komisije: »Alkohol in osebnostna motnja sta vplivala na obtoženca. A ne bistveno.« Povedano drugače: Drevenšek je bil prišteven.
Okrožni tožilec Uroš Tomažič je izvedenca opozoril na okoliščino, da je obtoženi svoji bivši tašči prizadejal 25 poškodb, od tega 18 vbodnih ran. »Veliko število poškodb kaže na visoko stopnjo jeze, ki je prešla v sovražnost,« je podatek komentiral izvedenec. »Ali je obtoženi zmožen ponoviti dejanje?« je zanimalo tožilca. »Na ponovitev dejanja vpliva že storjeno dejanje. Kdor ga je že storil, ga lažje ponovi,« je pojasnil Bojan Zalar.
Tožilstvo očita obtoženemu, da se ni mogel sprijazniti z razvezo z Mojco Lešnik, po kateri je oškodovanka sprožila postopek delitve skupnega premoženja. Drevenšek ji je zagrozil, da bo pobil njeno družino, dogodek je napovedal za 24. december 2021. Grožnje tistega dne ni uresničil. Dan zatem ji je poslal SMS-sporočilo, da bi ji rad predal darila za njunega otroka. V prepričanju, da ji ne bo storil žalega, je okoli 16.20 stopila v hišo, kjer jo je obtoženi zabodel do smrti, nakar je odšel čez cesto in v družinski hiši Lešnikovih umoril še njene starše. Po zločinu je sedel v avto in se odpeljal k znancem. Vmes je poklical svojo mati in ji sporočil: »Naredil sem sranje. Verjetno grem v zapor. Poskrbi za hišo, v njej boš našla dokumente.« Poleg trojnega umora, ki naj bi ga storil iz koristoljubja in na zahrbten način, ga obtožnica bremeni še surovega ravnanja z nekajletnim sinom, ki je bil priča umoru starih staršev.
