V nedeljo zvečer je na območju Zagorja moški želel zakuriti v peči na trda goriva. Ker ni šlo, je drva polil z bencinom. Pri prižiganju ognja pa so zagoreli tudi bencinski hlapi in plameni so se razširili na predmete v prostoru. Požar mu je uspelo pogasiti, je pa po rokah dobil lažje opekline, tako da so ga odpeljali z reševalnim vozilom. Drugi stanovalci niso bili poškodovani. Policija še zbira informacije zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, so sporočili iz ljubljanske policijske uprave.
»Ker se je kurilna sezona že začela, vse opozarjamo na previdnostne ukrepe pri uporabi odprtega ognja in na redno pregledovanje dimniških tuljav. Še posebej je nevarna uporaba kakršnih koli dodatnih vnetljivih snovi, saj niso namenjene takšni uporabi, prav tako je nevarno shranjevanje (še zlasti tekočih in plinastih) vnetljivih snovi v neprimernih posodah in v bližini naprav, ki delujejo na odprti ogenj,« ob tem opozarja Aleksandra Golec iz PU Ljubljana.
Odlašajo, dokler ne zagori
Še precej več kot zgornjih primerov policija vsako leto obravnava dimniških požarov. Zaradi vžiga saj, iskrenja in neustreznega tehničnega stanja dimniških naprav je po podatkih uprave za zaščito in reševanje letos zagorelo že 262-krat. V zadnjih desetih letih se število dimniških požarov giblje med 300 in 500, v tem času jih je bilo največ leta 2017, 587. »Policija pri preiskavah ugotavlja, da ljudje premalo skrbijo za lastno varnost,« pravi Benjamin Franca iz uprave kriminalistične policije. Zato ponovno opozarja, da je treba dimnike redno čistiti, kontrolirati in vzdrževati, da je potrebno redno vzdrževanje kurilnih naprav oziroma peči in da je treba naprave in sisteme namestiti pravilno in v skladu z navodili proizvajalca. »Vsekakor mora biti oseba, ki vzdržuje kurilne naprave, za to usposobljena, imeti mora potrebne certifikate proizvajalca, ki jo pooblašča za popravila in redne servise,« dodaja. Pri kurilnih napravah na trda in tekoča goriva (premog, peleti, sekanci, drva, kurilno olje in tako dalje) je treba poskrbeti, da v bližini ni vnetljivih snovi in predmetov ter da kurišča redno očistimo saj in drugih zgorevalnih produktov.
Na te težave je za Dnevnik opozarjal tudi že predsednik sekcije dimnikarjev pri obrtno-podjetniški zbornici Simon Dovrtel. Odkar si uporabniki prosto izbirajo dimnikarja in so sami dolžni poskrbeti za preglede peči in dimnikov, mnogi tega ne jemljejo dovolj resno, je povedal iz izkušenj. Tudi po podatkih inšpektorata za okolje in prostor precejšen del naprav ostane nepregledan – predlani kar 60 odstotkov. Če pa so pregledane, so preredko. »Peči na trda goriva bi morale biti pregledane dvakrat do štirikrat na kurilno sezono. Samo če gre za občasno rabo, na primer kamine, le po enkrat. Ljudje pa s pregledi odlašajo. Mislijo, da bodo nekaj prihranili, a v resnici gre zgolj za prelaganje problema. Dokler se ne vžge,« je razmišljal Dovrtel. Opozoril je tudi na primere, ko se na isti napravi izmenja več dimnikarskih služb, s tem pa na koncu zbriše odgovornost za napako. Pomembno je tudi preveriti, komu zaupamo izvedbo storitve. Poleg tega je na trgu še vedno mogoče dobiti peči, ki ne dosegajo zahtevanih standardov, je našteval Dovrtel.
Detektor rešuje
Franca opozarja tudi na zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Nevarni plin nastaja ob nezadostni količini kisika pri rabi plinskih gorilnikov in drugih toplotnih teles, v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, ki jih uporabljamo za kuhanje in ogrevanje. Do zastrupitve najpogosteje pride zaradi nepravilnega ravnanja z grelnimi telesi ali neustreznega vzdrževanja. Franca vsekakor svetuje nakup detektorja oziroma alarma, ki javlja prisotnost tega plina. »Pozoren je treba biti tudi pri obnovi starejših stavb zaradi menjave stavbnega pohištva,« poudarja. Z boljšimi okni in vrati je prostor bolje zatesnjen, zračenje in dovod kisika pa znatno manjša. Pomembno je tudi zračenje prostorov, predvsem manjših brez zadostnega števila dovodov zraka. »Zračimo jih vsaki dve, tri ure za minuto ali dve,« navaja.
