Kljub zanj zgodnji uri, zaradi katere se je zdel rahlo nejevoljen, se je Gregor L., ki se je na sodišče oglašal iz pripora, vendarle zbral in si v spomin priklical lanski petnajsti november, ko je v Plečnikovem podhodu v središču Ljubljane v mlaki krvi obležala Maja G. »Prišli smo v podhod, Coco in Maja sta se kregala, ona mu je zabrusila, naj jo pusti pri miru in da naj se pobere, kar je on tudi storil. A se je kmalu vrnil in Majo zaklal. Bila je vsa krvava. Kaj se je dogajalo prej, nisem videl. Je pa on potem dobil batine, nakar je sp**dil,« je skoraj malce preveč sočno opisal napad v podhodu med veleblagovnico Maximarket in Kongresnim trgom. S čim točno jo je obtoženi Coco Filip Faragala napadel, Gregor ni videl, je pa Maji takoj priskočil na pomoč. »Ona je bila res ekstrem, znala je znoreti, a takrat ni bilo tako,« je odvrnil na vprašanje obtoženčevega zagovornika, ali je Maja rada žalila in provocirala. Na ponovljeno vprašanje, kaj je torej tistega dne sploh videl, je vznemirjeno povzel: »Zaštihal jo je. Pičil. Padla je na tla. Bila je čisto krvava. On je dobil batine in še jih bo, če bo počel take reči.«

Hitra pomoč

Tožilstvo eritrejskemu državljanu Cocu Filipu Faragali očita, da je skušal tistega usodnega dne Majo G. ubiti. Sodeč po obtožnici jo je najprej z roko udaril v obraz, jo zmerjal in pozival k pretepu, se umaknil, nato pa pritekel nazaj ter jo zabodel v desno stran trebuha. Preživela je zgolj zaradi hitre pomoči reševalcev. »Vsa čast njim in policistom, oboji so bili v nekaj minutah tam,« jih je pohvalila druga priča, Sebastijan M. Napad je videl, bil je pet metrov stran, z več ljudmi je pred dnevnim centrom za brezdomce čakal na večerjo. Coco in Maja sta se domnevno prepirala zaradi njegovega vozička, s katerega je Maja metala oblačila in ob tem kričala. Coco naj bi namreč že večkrat zaplenil večino podarjenih oblačil, jih spravil v voziček, za druge pa tako ni ostalo nič. »Pol Ljubljane ga je imelo poln kufer, veste. Ljudem ni bil všeč. Še moj pes ga je pokazal kriminalistom,« pa je opisal sicer neobstoječ odnos med njim in obtoženim. O napadu pa povedal: »Najprej sem mislil, da jo je boksnil. Tudi ona je potrebovala sekundo ali dve, da je ugotovila, kaj se je zgodilo. 'Prasec me je zaštihal,' je ob spoznanju rekla Maja.«

Tožilstvo je v zameno za priznanje krivde obtoženemu že pred časom ponudilo šest let in pol zapora, a je ponudbo zavrnil. Krivdo namreč zanika. Še več, v zagovoru je vztrajal, da v času napada sploh ni bil tam, in da ima celo dokaz, da je bil na britanskem veleposlaništvu. Glede poznanstva z Majo pa je obtoženi malce bolj nejasen, skorajda zmeden. Enkrat namreč razlaga, kako je bil v preteklosti on žrtev njenih fizičnih izpadov, zlasti ko je bila ona pod vplivom alkohola in drog, drugič pa, da z njo nikoli ni niti govoril.

Izgon ni mogoč

Tridesetletni Faragala ima v Sloveniji, kjer naj bi bil že vse od leta 2010, status mednarodnega begunca na podlagi političnih nazorov. Tu nima urejenega prebivališča in nima premoženja, v Libiji pa ima po lastnih navedbah hišo, avtomobile, motor in trgovino. O njegovem nasilnem vedenju smo v Dnevniku že poročali. V samskem domu v Savljah se je s sostanovalci sprl zaradi kabelske televizije, ki so mu jo zaradi neplačevanja odklapljali. Enega je s pestjo tako udaril, da mu je zlomil rebro, ob podobni priložnosti je z nekaj ranami in odrgninami na tleh obležal še drugi. Konec leta 2018 je bil spoznan krivega obeh dejanj. Za prvo je prejel štiri mesece zapora, za drugo leto in enajst mesecev. Čeprav je bilo takrat razsojeno, da se ga po izvršitvi kazni za štiri leta izžene v domovino, to ni mogoče. Njegovo bivanje je namreč urejeno na podlagi dovolitve o zadrževanju, ki jo predpisuje zakon o tujcih, kar pomeni, da ga v izvorno državo, že desetletja ujetnico vojaške diktature, ne morejo izgnati. V kako drugo pa prav tako ne, saj bi nam ga ob prvi priložnosti vrnila.