Celje. Polzeljan Andrej Vrščaj, ki je pred dvema letoma z več zamahi sekire zadal usodne rane sokrajanu Vinku Pekliču, ta je mrtev obležal na kupu drv, ki sta jih pred tem sekala skupaj, tudi na ponovljenem sojenju vztraja, da je bil usodnega dne on napaden s strani žrtve in da se je zgolj branil. Že na prvem in tudi na ponovljenem sojenju se je povečini skliceval na že podan pisni zagovor, v katerem je pojasnjeval, da so mu neki glasovi veleli, da mora »to storiti«, kar je storil, saj da bo le tako rešil svet. Govoril je o blodnjah, tudi luciferjih in reptilcih, v nekem trenutku pa da ga je zagrabila panika. Potem, ko je umoril Pekliča, je sedel v svoj avto in se odpeljal v sosednjo Avstrijo, kjer se je predal tamkajšnjim policistom in tudi povedal, da je v Sloveniji nekoga umoril. Dejanje naj bi storil na zahrbten način, že na prvem sojenju je bil za to in hudo telesno poškodbo mame Neže, ta je skušala posredovati v prepiru med žrtvijo in sinom, a jo je slednji tako močno odrinil, da je padla in si zlomila roko, obsojen na 23 let in pet mesecev zapora. A je bila prvostopenjska sodba, po pritožbi Vrščajeve zagovornice Maksimiljane Kincl Mlakar zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka na višjem sodišču razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje. Kincl-Mlakarjeva je prepričana, da je njen klient moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in ne zgolj zmanjšano prišteven, pa tudi, da je šlo kvečjemu za uboj in ne načrtovani umor.
Usodni dve presekanini na vratu
Na sodišču zato na ponovljenem sojenju ponovno zaslišujejo priče, ki bi pomagale razjasniti vse okoliščine tega tragičnega dogodka. Ponovno so zaslišali tudi sosedo Vrščajevih Angelo Mlinarič, ki se spomni, da sta s hčerko usodnega dne slišali sosedo Nežiko, da je klicala na pomoč. Ko sta šli ven, sta jo videli, kako je klečala poleg neznanca, ki je ležal na tleh. »Hči je nato stekla tja in dvignila Nežiko, ki je imela čisto krvave roke,« se je spominjala Mlinaričeva. Kaj več pa o dogodku ni vedela, pa tudi žrtve ni dobro poznala. Ponovno so na sodišče povabili tudi izvedenko sodnomedicinske stroke Simono Šramek Zatler, ki je opravila obdukcijo pokojnega. Ta je ponovila, da je Peklič utrpel pet silovitih udarcev s sekiro, od tega dva v zatilni del na desni strani glave in še tri v vrat. Zanj sta bili usodni dve presekanini na vratu, utrpel pa je tudi poškodbe petega vratnega vretenca in hrbtenjače, tudi glave, poškodovan je imel tudi palec leve roke. »Poškodbe so bile tako hude, da so vodile v takojšnjo smrt,« je dejala Šramek Zatlerjeva. In še, da mu tudi reševalci nujne medicinske pomoči, ki so prihiteli na kraj v nekaj minutah po prejetem klicu, niso mogli rešiti življenja, lahko so zgolj ugotovili smrt. Poškodbe so lahko nastale, ko je žrtev še stala ali bila sklonjena, udarci pa so bili siloviti, je še ponovila.
